Silvo Žlebir

Dr. Silvo ŽLEBIR (1959 - 2018)

Po hudi bolezni je 21. aprila 2018 v 60. letu umrl naš član dr. Silvo Žlebir, nekdanji generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje in priznan strokovnjak za kakovost meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev.

Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani fizik. Magistriral in doktoriral je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, leta 2000 pa je zaključil specialistični študij menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V letih 1981 – 1990 je kot raziskovalec in projektni vodja delal na razvoju merilnih sistemov v raziskovani enoti Iskre Kibernetika v Kranju. Je soavtor več patentov v EU in ZDA, ki so bili osnova za masovno proizvodnjo elektronskega Hallovega števca električne energije, proizvedenega pretežno za zahtevne tuje trge. Na izsledkih njegovih tedanjih raziskav še danes temeljijo proizvodi nekaterih slovenskih izvoznih podjetij. V letu 1992 je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo.

V letih 1990 - 2001 je bil pomočnik direktorja na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Takoj po osamosvojitvi Slovenije se je lotil ustanavljanja umerjevalnega laboratorija za meteorološke, hidrološke in ekološke merilnike. Postavil je sodoben center za zagotavljanje kakovosti meritev teh merilnikov, akreditiran po mednarodnih standardih. Dejaven je bil v komisiji za merilnike in metode opazovanj Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Znanje s tega področja je posredoval študentom kot visokošolski učitelj na Katedri za meteorologijo Univerze v Ljubljani. V teh letih je med drugim vzpostavil mrežo avtomatskih merilnih postaj in moderniziral meteorološke meritve širom Slovenije. Pripravil je idejni projekt za obnovo visokogorskega meteorološkega observatorija na Bjelašnici, ki je bil uničen med vojno v Bosni in Hercegovini. Postavil je mednarodni postaji za meritve ozadja onesnaženosti zraka na Krvavcu in Iskrbi, ki ju je odprl generalni sekretar SMO.

Leta 2001 je postal direktor Urada za monitoring v novo ustanovljeni Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Nadaljeval je z razvijanjem sistema zagotavljanja kakovosti v merilnih mrežah, izboljšal sposobnosti umerjevalnega laboratorija in uspešno zaključil več EU PHARE projektov na področju meritev. Leta 2004 je postal generalni direktor ARSO. Seizmološka mreža je postala z modernizacijo ena najsodobnejših v Evropi. Na ARSO je uvedel sistem vodenja po mednarodnih standardih in si skupaj s sodelavci prizadeval za poenostavitev okoljske zakonodaje, ki bi omogočila poenostavitev postopkov za uporabnike, hkrati pa bolj odločno omejevala škodljive vplive na ljudi in okolje.

Upravne naloge s področja okolja so terjale drugačen pristop kot izvajanje nalog s področja meteorologije, hidrologije in okoljskega monitoringa. Držal pa se je istega načela kot pri spremljanju naravnih pojavov. Kot so bili na eni strani temelji kakovostne meritve, so na upravno-okoljskem področju temelji predvsem evidence posegov in izpustov škodljivih snovi v okolje. Uspešen je bil tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Vključil se je v delo Evropske agencije za okolje. Na njegovo pobudo je Slovenija postala polnopravna članica tudi v GEO (Skupina za opazovanje Zemlje, ki povezuje vsa opazovanja Zemlje za potrebe ukrepanja proti podnebnim spremembam). Uspel je, da je umerjevalni laboratorij postal Regionalni instrumentalni center (RIC) Svetovne meteorološke organizacije. Skrbne priprave, pri katerih je sodelovalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, so pripomogle, da je bila Slovenija v konkurenci še treh držav izbrana za gostiteljico Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Začel je z izvajanjem doslej največjega projekta ARSO "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji" (BOBER). Projekt je pretežno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Ker je kazalo, da je premagal bolezen, se je lotil novih izzivov. Od leta 2013 do 2015 je delal na projektu Copernicus v Bruslju. To je program Evropske unije za potrebe GEO. Dr. Žlebir je bil vključen v koordinacijsko skupino programa znotraj Evropske komisije. Njegova skrb je bila med drugim sodelovanje z Evropsko okoljsko agencijo.

Dr. Žlebir je bil zelo uspešen projektni vodja. Vse projekte, ki jih je začel, je tudi uspešno zaključil. Bil je motiviran za uvajanje novih tehnologij. Pri tem je dajal prednost domačemu znanju tako znotraj svoje organizacije kot v sodelovanju z inštituti in razvojno usmerjenimi podjetji. Njegova odlika je bila skrb za strokovni razvoj mladih sodelavcev. Nekateri med njimi so postali mednarodno priznani strokovnjaki.

Z neutrudnim in predanim delom je prispeval k mednarodni prepoznavnosti ARSO, na svojem ožjem strokovnem področju pa je z boljšo kakovostjo meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev prispeval k večji varnosti pred naravnimi nesrečami in okoljskimi tveganji.

Njega, njegovo znanje, izkušnje in razvojne pobude bomo kolegi pogrešali.

Dušan Hrček