S pomočjo meteorološkega balona napolnjenega s helijem, na katerega je obešena radiosonda, pridobimo podatke o vertikalnem profilu temperature in vlažnosti zraka, s pomočjo meritev zračnega tlaka in lokacije balona pa izračunamo vertikalni profil smeri in hitrosti vetra v ozračju. Meritev je uspešna, če se balon dvigne vsaj do višine 15 km, navadno pa se dvigne še precej višje. Radiosondo napaja baterija, podatke pa navadno pošilja na frekvencah 403 MHz ali 1680 MHz. Prikaz mjerenja radiosonde je navadno grafičen v obliki emagrama, na katerem so strnjeni vsi podatki. Spust balona z radiosondo je 1. avgusta 2024 opravil meteorolog Filip Štucin.