Meteorološki slovar - zasnova in opis

Namen slovarja

Meteorološki terminološki slovar bo prikazal pojmovni svet tega strokovnega področja. Slovar je namenjen zlasti strokovnjakom s tega področja, študentom in prevajalcem. Za uporabo slovarja je torej potrebno vsaj osnovno poznavanje stroke. Namen terminoloških slovarjev je ureditev in ustalitev terminologije, kar prispeva k učinkovitosti strokovnega sporazumevanja. Poleg tega je tudi v funkciji razvijanja slovenske terminologije, pri čemer ne gre za spreminjanje že uveljavljene in sprejete terminologije, ampak za uveljavljanje terminoloških načel pri uvajanju nove terminologije, ki največkrat nastaja preko tujih jezikov, v zadnjem času najpogosteje angleščine.

Pri nastajanju terminološkega slovarja sodelujejo področni strokovnjaki in terminograf, tj. jezikoslovec, ki je specializiran za izdelavo terminoloških slovarjev. Področni strokovnjaki določijo za stroko relevantne termine, napišejo strokovno ustrezne slovarske definicije in poskrbijo za tujejezične (angleške) ustreznike. Terminološko delo vodi in usklajuje terminograf, ki skrbi tudi za jezikovno stran terminologije (jezikovnosistemska ustreznost termina, onaglasitev iztočnic, slovnični podatki, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij (te morajo biti v skladu s pravili terminološke vede), za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (urejenost in preglednost sopomenskih razmerij, usklajenost istovrstnih iztočnic itd.) in za vnos slovarskih sestavkov v računalniški program za izdelavo slovarjev.

Faze slovarskega dela:

1. Določitev naslovnika slovarja (strokovnjaki, študentje, če so potencialni naslovniki tudi prevajalci, kateri jeziki bodo vključeni)

2. Določitev osnovnih področij meteorologije in s tem posredno tudi obsega

3. Določitev sodelavcev

4. Izbor relevantne literature za pripravo geslovnika:

5. Priprava geslovnika s pomočjo slovarskega orodja

6. Pregled in potrditev geslovnika

7. Redakcija slovarskih sestavkov

8. Usklajevalni pregled znotraj področij

9. Medpodročni usklajevalni pregled

10. Izdaja slovarja

Potek terminološkega dela

V prvi fazi izdelave slovarja je bil z izločitvijo terminov iz strokovne literature, ki so jo predlagali strokovnjaki, izdelan geslovnik, ki je nabor za slovar relevantnih terminov.  

Vsak od sodelavcev je odgovoren za svoje področje, za katerega pripravi osnutek definicije, ki jo nato vsi sodelavci skupaj oblikujejo na seji. Pri pripravi definicije se upošteva vsa dostopna literatura, prav tako se preverijo rešitve v tujejezičnih terminoloških slovarjih s področja meteorologije. Pisanje definicij je izvirno avtorsko delo. Celoten slovar je kolektivno avtorsko delo vseh sodelavcev.

Sodelavci se srečujejo na rednih sejah, praviloma vsakih 14 dni, na katerih se ukvarjajo s povezanimi pojmi določenega področja, npr. vremenskimi pojavi. Zapisnik vsake seje je objavljen na skupnem spletnem mestu. Do konca leta 2025 je bilo pripravljenih in potrjenih okoli 450 slovarskih sestavkov.

Slovar bo premislil tudi razmerje med pojmom in terminom. Na eni strani bo torej razjasnil sopomenskost, pojav, ko je za isti pojem v rabi več terminov, kar je v terminologiji nezaželeno, ker je moteno učinkovito sporazumevanje, na drugi strani pa večpomenskost, ki je pojav, ko ima termin več kot en pomen. Pri sopomenskosti je treba določiti nadrejeni pojem – to je pojem oz. termin, ki v rabi prevladuje. Ta termin je razložen, medtem ko pri podrejeni sopomenki puščica usmerja k nadrejeni sopomenki. Na ravni slovarja se v ta namen uporabljajo kazalke (→), ki uporabnika usmerjajo na ustreznejši termin.

Sodelavci pri slovarju so:

Tanja Cegnar, Jure Cedilnik, Gregor Skok, Gregor Vertačnik, Živa Vlahovič, Miha Pavšek, Andrej Kranjc, Andrej Hrabar, Mateja Jemec Tomazin (terminografinja)