Marjan DIVJAK (1954 - 2025)

Marjan Divjak se je rodil 1954 v Preboldu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani gimnaziji v Celju se je 1973 vpisal na tedanjo Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, VTOZD Fizika, kjer je diplomiral na 1. stopnji iz pedagoške fizike. Za tedanji Hidrometeorološki zavod SRS (HMZ) je med študijem pričel delati honorarno na Radarskem meteorološkem centru Žikarce v Slovenskih goricah v okviru obrambe proti toči (OPT). Na HMZ se je redno zaposlil aprila 1980.

Na drugi stopnji dodiplomskega študija se je preusmeril na meteorologijo in se ukvarjal z numeričnim modeliranjem dinamike in mikrofizike nevihtnih oblakov. V poletnih sezonah je deloval v operativnih posadkah OPT na Žikarcah in bil tudi vodja izmene do ukinitve konec poletne sezone 1983. Takrat je tudi diplomiral na 2. stopnji iz modeliranja nevihtnih oblakov in sodeloval pri preselitvi vremenskega radarja na Lisco. Od takrat dalje ni več sodeloval v operativnih posadkah OPT. Zelo aktivno pa je bil vključen v računalniške operativne procese na Lisci, študiral je teorijo dinamike in mikrofizike nevihtnih oblakov ter vpliv posipanja točenosnih nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom.

Jeseni 1985 je odšel na Japonsko, kjer se je leto in pol ukvarjal z raziskovalnim delom na Inštitutu za vodne raziskave (Water Research Institute) Univerze v Nagoji iz računalniškega modeliranja nevihtnih celic. Bil je soavtor dveh strokovnih člankov v Journal of JMA. Po vrnitvi je sodeloval pri posodobitvi računalniškega sistema in operative OPT na Lisci. Vpisal se je na podiplomski študij meteorologije ob delu in magistriral leta 1996 iz izboljšanja ocene talnih radarskih padavin.

Vseskozi je bil dejaven na evropskem nivoju. Bil je delegat HMZ na mednarodnih projektih evropskih vremenskih radarjev “in na koncu, do leta 2020, v Eumetnet OPERA. Nekateri starejši delegati ali pa njihovi mlajši nasledniki v OPERA se še zmeraj spominjajo njegove pomembne in vidne vloge v omenjenih združenjih v devetdesetih letih 20. stoletja, kjer je bil je soavtor več znanstveno-tehničnih objav. V Oddelku za radarsko meteorologijo je začel snovati »hišni« operativni radarski sistem ARIES, katerega podrobno specifikacijo je dopolnjeval in dokončal 2009. ARIES je hrbtenica radarske operative na ARSO in teče še danes.

Leta 2000 je bil eden glavnih pobudnikov, da se obstoječi zastareli in okvarjeni radar na Lisci nadomesti z vskladiščenim radarjem, nekoč predvidenem za Slavnik. Podjetje GVD d.o.o. je radar ustrezno obnovilo in zagnalo avgusta 2000, strategija radarskega skeniranja, ki jo je Marjan takrat zasnoval, je ostala enaka do danes. Do upokojitve je vodil in načrtoval vse posodobitve radarja na Lisci in hišne radarske operative.

Po katastrofalnih poplavah v Železnikih 2007 je bil med pobudniki postavitve še enega vremenskega radarja v zahodni Sloveniji, ki bi bolje pokrival območje zahodno od Slovenije in služil tudi kot rezerva v primeru izpadov radarja na Lisci. Za lokacijo je bila izbrana gora Pasja ravan v Polhograjskih dolomitih. Marjan je projekt vzel za svojega, sam je večkrat navrgel, da gre potem »samo še v penzijo«. Novi radar je bil postavljen konec 2013, prenovil pa se je tudi radar na Lisci, kjer je je sodelovalo tudi podjetje GVD. Slovenija je prvič dobila pravo omrežje vremenskih radarjev, kar se je izkazalo za zadetek v polno, Radarska slika nad Slovenijo in okolico od tedaj dalje vsebuje izmerke obeh radarjev, pokritost zahodne Slovenije, severnega Jadrana in Furlanske nižine je neprimerno boljša, izpad radarske slike pa je zanemarljiv, saj so v primeru izpada enega radarja na voljo izmerki drugega.

Marjan je svoje strokovno delo vseskozi opravljal z veseljem in zanosom, finančna plat ga ni posebej zanimala. Brez tega vseh njegovih dosežkov v karieri ne bi bilo. To je uspešno prenesel tudi na mlajše sodelavce. Pri svojem delu in odnosu do sodelavcev ga je krasila poštenost in načelnost. V prostem času se je zanimal za pedagoško fiziko, antično in srednjeveško astronomijo, zanimala pa sta ga tudi grška filozofija in filozofija znanosti, ki ju je upošteval in tudi udejanjal pri svojih življenjskih prioritetah. Temu je potrebno prišteti tudi vpliv japonske kulture in miselnosti, ki se ju je navzel v času bivanja na Japonskem. V prostem času se je lotil izdelavo osebnega spletišča https:// www.diameter.si, kamor je zapisoval svoj pogled na svet skozi luč filozofije, filozofije znanosti, pedagoške fizike in matematike, meteorologije ter osebnega pogleda na svet. Prvo izdajo spletišča pred upokojitvijo v začetku 2021 je izdal tudi v knjižni obliki. Spletišče je nato dopolnjeval še tri leta in v taki obliki je zaenkrat še zmeraj dostopno

Odšel je prezgodaj, en dan pred svojim 71. rojstnim dnevom, po kratki bolezni. Pogrešali ga bomo.

Anton Zgonc