Intervju Marija Zlata Božnar

INTERVJU Dr. Marija Zlata BOŽNAR

V Sloveniji ima spremljanje kakovosti zraka z merilniki že kar zgledno zgodovino. Državna merilna mreža je zasnovana za državne potrebe spremljanja kakovosti zraka in ne spremlja onesnaženosti zaradi izpustov posameznih onesnaževalcev, kar odpira prostor za posameznike in strokovne skupine, ki ponujajo visoko specializirane storitve. Pogovarjala sem se z dr. Marijo Zlato Božnar, direktorico MEIS. Spremljanje in modeliranje kakovosti zraka je rdeča nit njene uspešne kariere. Leta 1990 je diplomirala z nalogo »Avtomatski merilni sistem za sprotno spremljanje koncentracij klora v ozračju«. Kot mlada raziskovalka je dve leti kasneje magistrirala z nalogo »Kratkoročno napovedovanje koncentracij SO2 v ozračju na osnovi večnivojske perceptronske nevronske mreže«, tematiko pa razvijala dalje z doktorsko disertacijo »Izbira učnih vzorcev za model napovedovanja onesnaženja ozračja na osnovi nevronskih mrež« leta 1997.

Kaj vas je pritegnilo k spremljanju kakovosti zraka?

Bilo je bolj naključje kot pa načrtovana poklicna kariera. Že kot študentka sem po zaključenem prvem letniku univerze poleti začela delati na Institutu Jožef Stefan (IJS) v skupini dr. Šnajderja in se tam spoznala s sistemi za spremljanje kakovosti zraka. Takrat so že delovale avtomatske merilne postaje v okolici Nuklearne elektrarne Krško. Delo je bilo zanimivo in je ponujalo dovolj razvojnih izzivov, da me je pritegnilo in odločitev za poklicno kariero na področju razvoja sistemov za spremljanje onesnaženosti zraka je bila samoumevna. Imela sem priložnost sodelovati z odličnimi znanstveniki, odprte so bile razvojne možnosti. Želja po znanju in novih dosežkih je padla na plodna tla in dokler imam možnost raziskovati in snovati nove pristope, ki so v praksi tudi uporabni in koristni, me to delovno področje izpolnjuje.

Je bila odločitev za privatno podjetje težka?

Delu v skupini na IJS je sledilo solastništvo privatnega podjetja AMES, ki je zaživelo v okviru Tehnološkega parka. Razhajanja glede vizije nadaljnjega razvoja med člani podjetja so pripeljala do odhoda in v začetku leta 2007 ustanovitve podjetja MEIS, katerega direktorica in solastnica sem.

Kaj se skriva v imenu MEIS, gotovo ni izbrano naključno.

V imenu MEIS je zaobjeto naše celotno delovno področje. M je za modeliranje, meteorologijo in meritve, E za ekološke informacijske sisteme, I za inženiring, izobraževanje in informatiko, S za storitve, študije, svetovanje in sisteme. To je izpisano tudi na naših vizitkah.

Kako bi laiku na kratko opisali poslanstvo MEIS?

Delamo raziskave in razvijamo nove sisteme. S sodelavci si ne predstavljamo, da bi opravljali rutinsko delo, želimo in iščemo nove izzive. Deloma si to omogočamo z raziskovalnim delom, a vselej skrbimo tudi za to, da so rezultati raziskav na koncu raziskave koristni in uporabni, saj se s svojimi storitvami preživljamo na trgu. Raziskave predstavljajo tretjino do polovico našega dela. Samo z raziskavami ne moremo preživeti, poleg tega pa nam je v veliko zadovoljstvo in zadoščenje občutek, da smo z raziskavo prispevali nekaj koristnega in uporabnega.

Kakšna je prednost “biti na svojem”?

So prednosti in tudi velika tveganja. Zavedamo se obojega, za zdaj smo uspešni in se še vedno razvijamo in postavljamo cilje višje in višje.Seveda pa moramo skrbno izbirati raziskovalne projekte, da zadostijo kriteriju izziva ter na koncu pripeljejo do uporabnih rezultatov. V podjetju smo dobro usklajena ekipa, ki se medsebojno dopolnjuje. Izpolnjevati moramo stroge kriterije, ki nam jih postavljajo odjemalci naših storitev.

Čeprav smo majhna skupina, mora delo po pogodbah teči v predpisanih rokih, kakovost našega dela in izdelkov je neprestano pod drobnogledom. Z znanjem, izkušnjami in kakovostjo storitev tekmujemo na trgu z drugimi ponudniki. Da, tveganje je veliko. Imamo izkušnje, zaupamo v svoje znanje, vase in v rezultate našega dela.

Koliko let že nabirate izkušnje z avtomatskimi meteorološkimi postajami?

Že od vsega začetka. Začela sem z razvojem sistemov za spremljanje klora. Nato pa v podjetju AMES z meteorološkimi postajami v okolici NEK, na letališčih, z merilnimi postajami v državni mreži spremljanja kakovosti zraka, z merilnimi sistemi v okolici velikih onesnaževalcev, kot sta npr. Termoelektratna Šoštanj, pa Termoelektrarna Trbovlje. A vse je nenehen razvoj in širjenje znanja ter izkušenj. Ni dovolj le meriti v točkah, potrebno je določiti tudi prostorsko porazdelitev obremenjenosti zraka z onesnaževali, za kar so potrebni modeli. Modeliranje je prineslo nove izzive, predvsem zato, ker je slovenski relief tako razgiban. Veliko pozornosti namenjamo preverjanju izračunanih vrednosti. Zmotno je mnenje, da model lahko reši vse težave, poleg pravilno izbranega modela za razgiban relief potrebujemo tudi dobre vhodne podatke.

Za napovedovanje vremena uporabljamo izvedenke modela WRF, za širjenje onesnaženosti v ozračju pa predvsem model SPRAY. Naše širše napovedi vremena zdaj sežejo 7 dni vnaprej, ožje, bolj podrobne pa 54 ur vnaprej, rezultate podajamo v obliki kart. Računamo tudi prejete doze za prebivalstvo v okolici NEK. Za potrebe NEK segajo naši izračuni širjenja in stopnje obremenitve zaradi morebitnega izpusta 7 dni vnaprej. Imamo prečiščeno bazo meteoroloških podatkov s stolpa v NEK od leta 1977, za ostale merilne točke pa približno 30-letne nize podatkov na katerih računamo tudi povratne dobe posameznih izrednih vremenskih dogodkov.

Zakaj avtomatske in ne samodejne, saj se je izraz samodejne že kar prijel

v javnosti?

Za nas je odločilen Terminološki slovar avtomatike, ki je v Ljubljani izšel leta 2004. Poleg tega ločimo med pomenom avtomatski in samodejni. Avtomatsko je podmnožica somodejnega.

Kako skrbite za zagotavljanje kakovosti?

Imamo ISO 9001:2015, ki nam je v veliko pomoč. Standard uporabljamo za optimizacijo dela, za zagotavljanje kakovosti storitev, za zagotavljanje sledljivosti. Standard nam ni v breme, ampak v veliko pomoč. Res pa je, da ga ne izvajamo birokratsko, ampak z namenom, za katerega je bil razvit. H kakovosti smo zavezani vsi zaposleni.

Je naročnike storitev težko prepričati, da avtomatske meritve potrebujejo “nadzornika” in je človek še vedno potreben za zagotavljanje kakovostnih in verodostojnih izmerkov?

Avtomatika še zdaleč ne pomeni, da ni potreben nadzor in je človek odveč. Izmerke je potrebno redno in sproti preverjati, potrebno je oskrbovati merilnike, da delujejo pravilno, odstranjevati umazanijo in druge moteče dejavnike ter zagotavljati vzdrževanje. Naročniki to večinoma razumejo, včasih pa jim je potrebno na začetku pojasniti, zakaj je človeški nadzornik potreben.

Kako pomembno je, da je MEIS vključen v mednarodna strokovna

združenja?

Strokovna združenja so sicer pomembna, a še pomembnejša je vpetost v mednarodno znanstveno srenjo. Tako smo vedno na tekočem z razvojem drugod po svetu, svoje dosežke primerjamo s tujimi, spoznavamo niše, kjer lahko tudi mi s svojimi raziskavami prispevamo k napredku v mednarodnem merilu. Vključevanje v mednarodne raziskovalne projekte ponuja veliko tega, kar sem naštela, prav tako lahko s svojimi izkušnjami in znanjem ter primeri dobrih praks prispevamo k izboljšavi predpisov na

področju zagotavljanja varnosti delovanja jedrskih elektrarn. Sodelujemo z Upravo za jedrsko varnost in v Sloveniji in Mednarodno agencijo za jedrsko varnost. 

Je bilo začeti težko? Kaj je bil najtrši oreh?

Začeti z lastnim podjetjem je težko, ideje, navdušenje, znanje in delovni elan, so nujni pogoj, a potrebno je zagotoviti tudi finančna sredstva in prav ta so bila v začetku najtrši oreh. A kot vidite: uspelo nam je. Kaj loči kakovostno spremljanje stanja okolja od povprečne storitve? Ponujanje celovite storitve, od načrtovanja in vzpostavitve sistema za

spremljanje stanja, do nadzora nad kakovostjo meritev, modeliranja in napovedovanja, seveda pa tudi tolmačenja in prikaza rezultatov uporabniku. Ponujamo tako programsko kot tudi strojno opremo, predvsem pa naše znanje in izkušnje. Že od vsega začetka se zavedamo, da je potrebno rezultate prikazati na razumljiv in uporaben način. Ne skrivamo se za debelimi elaborati v tehničnem jeziku, ki uporabniku ne povedo veliko, predvsem pa od njega zahtevajo veliko časa in znanja, da se prebije do relevantnih dejstev. Jedrnatost, razumljivost, uporabnost in preglednost so naše vodilo pri posredovanju rezultatov.

Je ženski težje uspeti v tehničnem poklicu in delovati kot menedžerka in

strokovnjakinja sočasno?

V majhen podjetju se delo menedžerke in strokovnjakinje prepleta. A nikoli nisem imela težav zaradi tega, ker bi bila ženska v tehnični stroki.

Kakšne sodelavce si želite?

Take kot jih imam. Vedoželjne, pripravljene raziskovati, snovati nove izdelke in zanesljive. Z malce izrabljeno frazo: take, ki so pripravljeni premikati meje. Razumljivo, da so taki le odprti, delavni in seveda inteligentni sodelavci s smislom za timsko delo, ki ohranjajo zdravo mero skepse in mislijo s svojo glavo. 

Kako pomembna je interna in zunanja komunikacija za vaše podjetje?

Ključna. Brez dobre interne komunikacije ne gre tudi v majhni skupini kot je naša. Zavedamo se pomena komunikacije in ji namenjamo dovolj pozornosti in časa. Pogosto imamo različne poglede na reševanje problema, kar je prednost, ki nam omogoča, da skupaj v procesu komunikacije izberemo optimalno rešitev.

Ker moramo sredstva za obstoj podjetja pridobiti na trgu, je ključna komunikacija z odjemalci naših storitev in izdelkov. Pogosto je s potencialnimi odjemalci potrebno skupaj razčleniti problem in poiskati optimalno rešitev. Moramo spoznati potrebe odjemalca, njemu pa moramo razložiti, kako lahko rešimo njegov problem ali nalogo. Pomembna je tudi osebna komunikacija, ker tako lažje spoznamo potrebe naročnika in mu tudi lažje svetujemo. Že večkrat smo se znašli v situaciji, ko nam je koristilo, da smo že vnaprej predvideli pomisleke in zadržke, seveda pa tudi protiargumente konkurence. Z znanjem in izkušnjami najdemo prave argumente, odjemalci pa cenijo izkazano kompetentnost.

Za prikaz rezultatov naših izračunov smo razvili programsko orodje MUNGO. Ime je kratica za meisovo univerzalno numerično grafično obdelavo.

Kako ocenjujete ozaveščenost o pomenu kakovosti zraka v Sloveniji?

Na področju regulative je stanje dokaj dobro, težave nastanejo pri izvajanju v vsakdanjem življenju. Tu je še veliko prostora za izboljšave. Velikim onesnaževalcem, to je predvsem industrija, je skrb za okolje predpisana, inšpektorji pa opravljajo nadzor. Drugače je z gospodinjstvi, na primer s kurjenjem na prostem, pa z malimi kurišči za ogrevanje.... Pri

slednjem se seveda zavedamo, da je prisoten tudi vidik energetske revščine, ki bi jo morala država intenzivneje blažiti.

Kateri projekt je za podjetje ključen?

Stalnica naše dejavnosti so storitve za NEK, ki imajo že dolgo tradicijo. Poleg merilne mreže avtomatskih postaj že več kot 20 let upravljamo meritve s SODARjem, z dodatkom RASS pa zdaj lahko spremljamo temperaturo, veter in vertikalno gibanje zraka do višine 500 m. Nismo omejeni zgolj na spremljanje vremenskih razmer, ampak tudi na modeliranje, napovedovanje in ocenjevanje letnega bremena radioaktivnih snovi v okolici NEK, ter orodja za lažje odločanje v primeru nepredvidenih dogodkov. V sodelovanju z NEK se neprestano razvijamo in ponujamo vedno boljše storitve, kar potrjujejo tudi pohvale mednarodnih inšpekcij, naše storitve so pogosto izpostavljene kot primeri dobrih praks.

Kateri projekti so vam ostali v najlepšem spominu?

Veliko je projektov, ki so nam tako ali drugače ostali v lepem spominu. Med njimi je tudi projekt SONČEK z vremenčicami (radialni frekvenčni diagrami) za prikaz dnevnega poteka vremenskih in ekoloških spremenljivk, v katerem smo sodelovali z Univerzo v Sao Paolu. Z vremenčicami zelo nazorno prikažemo dnevno spreminjanje izbranih veličin, intuitivni prikaz je podlaga za prilagajanje dejavnosti stanju okolja tekom dneva. V Braziliji smo lahko s pomočjo pogostih radiosondaž preverili izračune našega modela za opis vremenskega stanja ne le v spodnji plasti ozračja, ampak v vsej troposferi. 

Veliko naših projektov je vezanih na modeliranje gibanja onesnaževal v ozračju z Lagrangeevimi modeli delcev nad razgibanim reliefom. Ta pristop smo uporabili tudi za najzahtevnejše študije za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja za industrijske objekte. Z uporabo nevronskih mrež sem začela že med podiplomskim študijem in še vedno se izkažejo za zelo uporaben pristop. Nazadnje smo jih uporabili za izboljšanje napovedi ravni ozona in razpršenega sončnega sevanja. V okviru projekta »KOoreg« smo z našimi modeli uspeli na testnem območju ločiti, koliko onesnaženja prispevajo mala kurišča in koliko drugi onesnaževalci.

Ukvarjamo se tudi z meritvami in modeliranjem difuznega (razpršenega) sončnega sevanja. To je trd oreh, ki se ga lotijo le redki.

V okviru FP7 projekta N4C smo s partnerji razvijali internet za odmaknjena področja, kjer ni enostavno ali poceni ali je celo sploh nemogoče dobiti dostop do internetnih omrežij na klasičen način. V projektu smo uporabil tehnologijo odložljivih omrežij (DTN). Med domačimi projekti naj omenim meritve s SODARjem ob izgradnji viadukta Črni Kal, naša programska oprema je bila že pred krizo v Ukrajini uporabljena za spremljanje okolice jedrske elektrarne Černobil.

Na stenah imate poleg številnih posterjev tudi celo galerijo fotografij s strokovnjaki na gostovanju v vašem podjetju.

Ponosni smo na obiske tujih strokovnjakov in znanstvenikov v našem podjetju. Z mozaikom fotografij obiskovalcev ohranjamo spomin na ta strokovna srečanja, ki so vezana tudi na skupne raziskave v preteklosti.

S katerimi raziskovalnimi projekti se trenutno ukvarjate?

Z meritvami v kraških jamah. Z našimi meritvami CO 2 lahko spremljamo obremenitev, ki jo za jamo prestavljajo obiskovalci v Postojnski jami. Meritve v kraških jamah so precej zahtevnejše, kot bi si mislili. Največja težava je visoka vlažnost zraka in kondenz, ki škodi e ktroniki. A tudi to težavo smo uspešno rešili. Z ultrazvočnimi merilniki gibanja zraka smo v jamah preverjali dotok zraka.

Kakšna je vaša vizija prihodnega razvoja vas osebno in podjetja?

Tržimo lastne izdelke in storitve, nismo in ne nameravamo biti posrednik ali zastopnik. Senzorje kupujemo in jih ne izdelujemo sami. Poudarek bo tudi v prihodnje na razvoju in raziskavah.

Podjetje je certificirano pri SIQ za ISO 9001:2015. Kompetence na področju modeliranja širjenja onesnaženja v ozračju smo že velikokrat uspešno dokazali, ponujamo izdelavo in vzdrževanje avtomatskih okoljskih merilnih sistemov in izvedbo zahtevnih meritev v okolju, med njimi meritve vertikalnih profilov s SODARjem. Ukvarjamo se z radiologijo, onesnaževanjem ozračja, povezavo z GISom ter internetnimi tehnologijami za komunikacijsko zahtevna področja.

Vpeti smo v raziskave v Sloveniji in v mednarodne raziskovalne projekte. Smo egistrirana raziskovalna skupina in imamo bogato znanstveno  bibliografijo. Naša vizija in cilj za prihodnost sta razvijati vsa navedena področja in nadaljevati z raziskavami. 

Poleg direktorice so bili na pogovoru prisotni tudi vodja raziskovalne skupine dr. Primož Mlakar, vodja kakovosti dr. Boštjan Grašič in strokovni sodelavec Darko Popović. S ponosom so mi razkazali svoje delovno okolje, simulacije širjenja onesnaženosti v ozračje, rezultate meritev in sisteme za kontrolo in zagotavljanje kakovosti podatkov v bazah podatkov. Skupina strokovnjakov, ki se zaveda, da delajo za skupne cilje, ki se z

izzivi soočajo z veseljem in veliko željo po razvoju in raziskavah. Bili so prijetni sogovorniki, ki bi mi o svojem delu povedali še veliko več, če se čas mojega obiska ne bi prehitro iztekel.

Intervju je pripravila Tanja Cegnar.