Predavanja

Na predlog komisije v sestavi izr. prof. dr. Gregor Skok (FMF), prof. dr. Jože Rakovec in dr. Gregor Gregorič (ARSO) sta priznanje SMD za leto 2024 prejela ga. Majda Vida in dr. Andrej Hočevar. 

Priznanje za življenjsko delo je prejela ustanovna članica Slovenskega meteorološkega društva, Majda Vida. Gospa Vida je ključna figura v razvoju meteorologije v Sloveniji. S svojo kariero pri Hidrometeorološkem zavodu je prispevala k operativni prognostični službi ter razvoju humane biometeorologije in je bila pionirka na področju medicinske meteorologije. Njeno delo je osnova za biovremenske napovedi v Sloveniji. Kot mentorica je vodila in navdihnila številne kolege, ob tem pa prispevala k pomembnim objavam v temeljnih publikacijah, med drugim je pripravila tudi učbenik Medicinska meteorologija, ki ga je izdala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. 

Priznanje za življenjsko delo je prejel ustanovni član Slovenskega meteorološkega društva, profesor Andrej Hočevar. Profesor Hočevar, eden izmed petih ustanovnih članov SMD, je ključno vplival na razvoj meteorologije v Sloveniji. Kot aktiven član društva je deloval v številnih vlogah, od predavanj do organizacije mednarodnih konferenc. S svojimi številnimi znanstvenimi prispevki in učbeniki je pomagal izoblikovati področje agrometeorologije. Poleg številnih nagrad je bil tudi mentor in vzor mnogim mlajšim kolegom. Profesor Hočevar je ključna figura v slovenski meteorologiji, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat.

Vtisi s konference Evropske meteorološke zveze v Bratislavi septembra 2023

Zbranih je nekaj utrinkov s konference Evropske meteorološke zveze v Bratislavi, ki je bila septembra 2023. Med njimi je tudi nekaj izjav mlajših udeležencev konference. Septembra 2024 bo letno srečanje evropskih meteorologov v Barceloni, leto kasneje pa v Ljubljani.

Stalagmiti in paleopodnebje v Sloveniji.. Stalagmiti so pogosto uporabljani paleopodnebni arhivi, saj sta njihova izotopska in elementna sestava odvisni od okoljskih dejavnikov. V Sloveniji sodelavci ZRC SAZU (Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v sodelovanju z IJS (Inštitut "Jožef Stefan"), NTF (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) ter tujimi univerzami trenutno preučujemo stalagmite iz Postojnske jame (Notranjska) ter Jame v Dovčku (Dolenjska). Raziskave obsegajo visokoločljivostno datiranje z U in Th izotopi, analize C in O izotopov ter analize porazdeljevanja elementov. Trenutno imamo preliminarne podatke, ki zajemajo obdobje zadnjih 300.000 let okoljske zgodovine. Rast stalagmitov seveda ni bila enakomerna, zato se pojavlja tudi več prekinitev odlaganja (hiatusi), še posebno v času ledenih dob. Do sedaj opravljene raziskave potrjujejo nekatere pričakovane okoljske spremembe v daljših časovnih obdobjih, zadnje raziskave pa smo usmerili v obdobje holocena (zadnjih približno 11,5 tisoč let) in z njim povezanimi krajšimi podnebnimi dogodki.

Dr. Matej Lipar je vodja Oddelka za fizično geografijo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Njegove raziskave se večinoma nanašajo na paleookoljske razmere v Sloveniji in po svetu na podlagi raziskovanja kraške geomorfologije, stalagmitov in podledeniških karbonatov.

Direktor Zavoda za zaštitu okoliša i prirode je podal pregled stanja okolja na Hrvaškem. 

Dr. Aljoša Duplić je direktor Zavoda za zaščito okolja in narave pri ministrstvu za Gospodarstvo in trajnostni razvoj. Doktoriral je iz bioloških ved na Fakulteti za znanost Univerze v Zagrebu. V svoji dolgoletni karieri je delal na področju ohranjanja narave, sodeloval je tudi pri pripravi Predloga državnega ekološkega omrežja in Hrvaškega omrežja Natura 2000. V okviru Operativnega programa za kohezijo in konkurenčnost je delal na razvoju okvira za izvajanje upravljanja območij Natura 2000 na Hrvaškem. Udeležen je bil pri razvoju in implementaciji spremljanja, hitrega odziva, nadzora in izkoreninjenja invazivnih vrst. Predvsem se je osredotočal na ohranjanje sladkovodnih rib in sladkovodnih ekosistemov.

Segrevanje Arktike & hladni ekstremi pozimi.. Arktika se segreva precej hitreje od globalnega povprečja. Medtem ko je to seveda problem za območja v Arktičnem krogu, to segrevanje lahko vpliva tudi na druge regije. Kako in do katere mere se slednje lahko zgodi, je še vedno del polemik v znanstvenih krogih. V tej predstavitvi sem se dotaknila osnov vpliva segrevanja Arktike na hladne ekstreme pozimi (t.i. vdore hladnega zraka) v zmernih širinah in zakaj je velikokrat retorika na to temo v medijih napačna.

O predavateljici:

Lina Boljka je podoktorska raziskovalka na Geofizikalnem Inštitutu Univerze v Bergnu (Norveška). Ukvarja se predvsem z razumevanjem pojavov v atmosferi na različnih časovnih skalah, kar lahko dosežemo z matematičnimi opisi, simulacijami v klimatskih modelih in z analizo meritev. To znanje se kasneje lahko uporabi za boljše napovedovanje pojavov v atmosferi na daljših časovnih skala (več kot 2 tedna). Lina Boljka je dodiplomski študij zaključila na Fakulteti za matematiko in fiziko (UL), podiplomski študij (tako magistrski kot doktorski) pa na Univerzi v Readingu (Velika Britanija). Pred potjo na Norveško je bila podoktorska raziskovalka na Zvezni Univerzi v Koloradu (ZDA).

Sodelovanje državnih meteoroloških služb v okviru evropske mreže EUMETNET.. Dr. Klemen Bergant, izvršni direktor EUMETNET je članom Slovenskega meteorološkega društva predstavil evropsko mrežo državnih meteoroloških služb, ki trenutno združuje 31 članic. Ustanovljena je bila kot neformalno združenje leta 1995 ter se leta 2009 preoblikovala v gospodarsko interesno združenje s sedežem v Bruslju. ARSO je članica EUMETNET od leta 2008. V okviru EUMETNET članice skupaj izvajajo številne programe, ki zagotavljajo:    skupna meteorološka in oceanografska opazovanja na podatkovno slabo pokritih območjih, ki so izven pristojnosti posameznih članic (npr. nad Severnim Atlantikom);    pridobivanje in usklajevanje dodatnih podatkov iz neobičajnih virov (npr. letal, GNNS postaj, opazovanja množic) za potrebe stalnega spremljanja in napovedovanja vremena; izmenjavo in usklajevanje obstoječih podatkov in vremenskih opozoril ter vzpostavljanje skupne Evropske podatkovne meteorološke infrastrukture; izmenjavo znanj, izkušenj in orodij, usklajevanje razvoja ter podporo pri usposabljanju za učinkovito izvajanje vremenskih in podnebnih storitev; in enotno zastopanje strateških interesov članic pri različnih evropskih institucijah in zasebnemu sektorju.

Posamezne programe financirajo zainteresirane članice - nekateri so obvezni za vse, odgovornost za izvajanje posameznega programa v dobro vseh članic pa je zaupana izbrani članici. Majhen sekretariat s sedežem v Bruslju podpira članice s koordinacijo in podporo izvajanju programov, upravljanjem finančnim sredstev in enotnim zastopanjem pri različnih evropskih institucijah in zasebnem sektorju.

Glavni namen EUMETNET je zagotavljanje pogojev za učinkovito izvajanje skupnih aktivnosti, ki krepijo zmogljivost evropskih državnih meteoroloških služb za izvajanje njihovih nalog na nacionalni, evropski in globalni ravni. S tem EUMETNET posredno prispeva k varnejši in uspešnejši družbi ter trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, kar je osnovno poslanstvo njenih članic.

Razvoj hidrologije v Sloveniji.. Dr. Mira Kobold je hidrologinja in članica Slovenskega meteorološkega društva. 16. marca 2023 je članom društva predstavila razvoj hidrologije v Sloveniji. Področje hidrologije v najširšem pomenu zajema proučevanje pojavov, lastnosti in gibanja vode v hidrosferi ter njenega odnosa do okolja, vključno z živimi bitji. Hidrologijo zasledimo že pri prvih civilizacijah, o čemer pričajo ostanki hidrotehničnih objektov v Mezopotamiji, Egiptu in na Kitajskem. Že tri tisoč let pred našim štetjem so bili postavljeni prvi nilometri, objekti za merjenje gladin vode v času poplav na reki Nil. Tudi v Sloveniji ima razvoj hidrologije dolgo tradicijo, predvsem zaradi potreb po izkoriščanju vodne energije in zaščite pred poplavami. Intenzivnejši razvoj se je začel v drugi polovici 19. stoletja, ko so bile ustanovljene prve vodomerne postaje v Sloveniji. Razvoj računalnikov, informacijskih tehnologij in modernih merilnih metod pa je omogočil zbiranje in obdelavo velikega števila podatkov in razvoj hidroloških modelov in sistemov za napovedovanja poplav.

Praznovanje svetovnega dneva voda in svetovnega dneva meteorologije 2023. Pred stopetdesetimi leti je bila ustanovljena Mednarodna meteorološka organizacija, ki se je pred sedemdesetimi leti preoblikovala v specializirano organizacijo ZN in jo poznamo pod imenom Svetovna meteorološka organizacija. Okrogli obletnici sta priložnost za pogled v preteklost, pregled sedanjih dosežkov in misel na prihodnost. Slovensko meteorološko društvo in Agencija RS za okolje sta skupaj pripravila dogodek v počastitev zgoraj omenjenih obletnic. Izbrali smo le nekaj poudarkov iz bogate zgodovine meteorologije in hidrologije v Sloveniji, nekaj zanimivosti o sedanjih storitvah in dva pogleda na prihodnost meteorologije in hidrologije.

Predstavitev izvršne sekretarke Birgit Vogel o delovanju Mednarodne komisije za varstvo reke Donave. Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) si prizadeva zagotoviti trajnostno in pravično rabo voda v povodju reke Donave. Delo ICPDR temelji na Konvenciji o varstvu reke Donave (DRPC), glavnem pravnem instrumentu za sodelovanje in čezmejno upravljanje voda v povodju reke Donave.

Dr. Nina Črnivec: Problem interakcije sevanja in oblakov v vremenskih in podnebnih modelih. Sončno in terestrično sevanje odločilno vplivata na razvoj vremena in podnebja. Čeprav se sevanje v ozračju razširja tridimenzionalno, v numeričnih modelih za napovedovanje vremena in podnebja uporabljamo računsko učinkovitejši enodimenzionalni približek. Nadalje so oblaki izjemno kompleksne tridimenzionalne strukture, ki jih v vremenskih in podnebnih modelih le približno predstavimo. V prvem delu raziskav tako kvantificiramo velikost sevalnih napak, ki izvirajo iz enodimenzionalnega približka izračuna sevanja ter iz pomanjkljive predstavitve podmrežne oblačnosti v modelih z omejeno ločljivostjo. V nadaljevanju predstavimo možnost rešitve v obliki metode “Tripleclouds” (Shonk in Hogan, 2008; Črnivec in Mayer, 2020). Metodo validiramo na različnih tipih oblakov (kumulus, stratokumulus, cirus, kumulonimbus), kjer se ob ustrezni konfiguraciji izkaže za dobro rešitev. Rezultati raziskav predstavljajo korak v smeri izboljšanja modelskih parametrizacij interakcije sevanja in oblakov, s tem pa zanesljivejših napovedi vremena in podnebja.

Ekskurzija 2022 - Slovensko meteorološko društvo. Člani Slovenskega meteorološkega društva smo 24. septembra 2022 obiskali Upravo za pomorstvo RS, Luko Koper, z ladjico smo se zapeljali do boje Vida, za konec pa smo si ogledali še mareografsko postajo v Kopru.

Dr. Florence Rabier je generalna direktorica Evropskega centra za srednjeročne napovedi (ECMWF). Storitve in načrti Evropskega centra za srednjeročne napovedi. V četrtek, 15. septembra je na vabilo generalnega direktorja ARSO mag. Jožeta Kneza predavala o storitvah in načrtih Evropskega centra za srednjeročne napovedi. Slovensko meteorološko društvo je poskrbelo za tehnično izvedbo predavanja. 

Dr. Rabier je generalna direktorica ECMWF od januarja 2016. Od takrat je ECMWF doživel velike spremembe in širitve. 

Dr. Rabier je mednarodno priznana strokovnjakinja za numerično napovedovanje vremena. V meteorološki skupnosti je znana po svoji ključni vlogi pri razvoju in implementaciji inovativne metode asimilacije podatkov, ki je omogočila optimalno uporabo satelitskih opazovanj pri napovedovanju vremena. Vodila je tudi mednarodni poskus, ki je vključeval veliko terensko kampanjo nad Antarktiko v okviru četrtega mednarodnega polarnega leta in programa WMO THORPEX. Trenutno je predsedujoča Svetovalnemu odboru za opazovanje Zemlje pri Evropski vesoljski agenciji in članica Mednarodnega znanstvenega odbora Mednarodne fundacije »Big Data and Artificial Intelligence for human development«.

Prejela je naziv »Chevalier de la Légion d'Honneur« in Veliko nagrado »Air and Space Academy« za projekt IASI (Infrared Atmospheric Sounding Interferometer) in njegove aplikacije v ozračju in vremenu. Je tudi častna članica Ameriškega meteorološkega društva.

Delavnica o učinkovitem komuniciranju agrometeoroloških storitev

Predstavljeni so predavatelji na delavnici Effective Communication of Agrometeorological Services in kratki povzetki njihovih  predavanj. Slovensko meteorološko društvo je soorganizator delavnice.

STANE MERŠE: Energetska učinkovitost in zeleni prehod

Zmanjšanje naših potreb po energiji in naravnih virih je eden ključnih pogojev za vzdržen in izvedljiv zeleni tehnološki prehod v podnebno nevtralnost.

Kaj konkretno to pomeni za Slovenijo, kakšne tehnološke možnosti in rešitve se nakazujejo in s kakšnimi izzivi se srečujemo pri izvedbi, je rdeča nit predavanja in skupne diskusije, saj gre za zelo multi-disciplinarno problematiko, ki dobiva poseben pospešek v aktualnih geostrateških razmerah v Evropi.

Zeleno pero - utrinki s podelitve priznanj v Celju 3. junij 2022

O državnem tekmovanju Zeleno pero in utrinki s podelitve priznanj, ki jo je v Celju gostil Zavod RS za gozdove. Slovensko meteorološko društvo se je v letu 2022 pri izvedbi pridružilo Društvu planet Zemlja, ki tekmovanje organizira že vrsto let. Tokratna tema prispevkov je bila VREME KOT PRILOŽNOST IN NEVARNOST.

MARK ŽAGAR: Izraba vetrne energije z vidika meteorologije

Na osnovi dolgoletnih izkušenj strokovnjak izpostavlja nekatere meteorološke in ekonomske vidike izkoriščanja vetrne energije. Velikost vetrnice je pomembna, bistveno je poznati tudi posebnosti vetrnega profila, zavetrni vrtinec in ekstremne razmere. Kako natančno je modeliranje vetrnega polja? Kako izbrati lokacijo in kaj vse je potrebno preveriti pred postavitvijo? Kaj določa rentabilnost vetrne elektrarne?

GREGOR SKOK: Nevronske mreže (NM) so ena od bolj naprednih metod strojnega učenja. Uporaba nevronskih mrež v meteorologiji

Čeprav začetki razvoja NM  segajo v 40. leta prejšnjega stoletja, je bila do sedaj njihova uporaba na področju meteorologije  precej omejena. Razlog je bil v tem, da NM pogosto niso bile uspešnejše od drugih bolj enostavnih pristopov, da računalniška moč, ki je bila na voljo, ni zadostovala za reševanje obsežnejših problemov, ter da ni bilo na voljo dovolj velikih količin podatkov, ki so nujni predpogoj za uspešno treniranje in uporabo takšnih mrež. 

V zadnjih letih se je s prihodom zmogljivejših grafičnih kartic, ki vsebujejo po več tisoč računskih jeder, z razvojem novih arhitektur nevronskih mrež (npr. konvolucijske nevronske mreže), ki so bolj ustrezne za primere, kjer so vhodni ali izhodni podatki na voljo v obliki prostorskih polj, ter z objavo obsežnih podatkovnih baz (npr. reanalize), situacija precej spremenila. Posledično v zadnjem času prihaja do povečanja uporabe NM v meteorologiji. V okviru predavanja bom predstavil nekatere najpomembnejše vrste NM, ki se najpogosteje uporabljajo v meteorologiji. Predstavil bom tudi nekatere zanimive primere uporabe NM iz meteorološke literature ter nekaj primerov, s katerimi se ukvarjamo na katedri za meteorologijo.

Podelitev priznanja za življenjsko delo g. Jožefu Roškarju

S svojim znanstvenim in strokovnim delom je g. Jožef Roškar pomembno prispeval k razvoju meteorologije v Sloveniji. Pomembno je prispeval tudi k prepoznavnosti in prisotnosti ter ugledu meteorološke stroke v javnosti. Slovensko meteorološko društvo je g. Jožefu Roškarju podlilo priznanje za življenjsko delo.

RENATO R. COLUCCI: The forms of ice in the Eastern Alps: Past and present evidence and link with the weather & climate

Eastern Alps, and especially the Julian Alps, represent an intriguing area where the highest reported alpine mean annual precipitation influences several aspects of the cryosphere. Glaciers and permafrost, the latter mainly represented by ice deposits in caves and rock glaciers, have been recently intensively studied in this alpine sector. Results and findings are sometimes conflicting to the rest of the Alps, highlighting the resilience of the mountain territory that develops between the North-East Italy and North-West Slovenia.

ANDREJ KRANJC:  v Glasgowu potekalo zasedanje COP26 – uspeh ali neuspeh?

Po enoletnem odlogu zaradi Covida-19 je novembra letos v Glasgowu potekalo zasedanje COP26. Zaradi obsežne agende in precejšnjega števila zadev, ki so bile nerešene že več let, pa tudi zaradi posebnih ukrepov zaradi pandemije, je priprave in pričakovanja spremljala še večja negotovost, kot je običajna pred tovrstnimi zasedanji. Po prepričanju mnogih so Britanci svojo nalogo predsedujočega dobro opravili, glede uspešnosti zasedanja pa so, tako kot vedno doslej, mnenja deljena.

Za Slovenijo je bilo zasedanje COP26 zelo posebno, saj je bila tam v vlogi predsedujoče Svetu EU. V tej vlogi je, skupaj z Evropsko Komisijo, na pogajanjih in plenarnih zasedanjih predstavljala EU oz. govorila v njenem imenu, vodila bilateralna srečanja EU s tretjimi državami oz. skupinami držav, govorila na tiskovnih konferencah, poleg tega pa vsakodnevno koordinirala 27 držav članic EU. Glede tega mnenja niso deljena – Slovenija je svojo nalogo dobro opravila.

JOŽE RAKOVEC: V letu 2021 je bila Nobelova nagrada za fiziko prvič podeljena za dosežke na področju meteorologije.

BLAŽ GASPARINI: Razblinjanje negotovosti visokih oblakov: Od ledenih kristalčkov do podnebnih povratnih zank

V predstavitvi se bom osredotočil na visoke oblake, tako tiste konvektivnega izvora kot ciruse in predstavil mehanizme njihove nukleacije, njihovo vlogo v globalni energijski bilanci ter pojasnil zakaj imajo podnebni in vremenski modeli še vedno probleme pri simulaciji takih oblakov. 

Zaključil bom z razlago zanesljivih in manj zanesljivih odzivov visokih oblakov na globalno segrevanje. Povratne zanke (tropskih) visokih oblakov namreč predstavljajo eno izmed največjih neznank v podnebnem sistemu.

LUKA RAVNIK: Daljinske meritve vertikalnih profilov vetra, temperature in PM s tal na ARSO in panevropski vidik

Na področju atmosferskih meritev predstavlja prizemna mejna plast del atmosfere, kjer so meritve redke tako na časovni kot prostorski skali. Z leti potrebe po večji gostoti meritev naraščajo tako na področju meteorologije in kakovosti zraka, kot na področju gospodarstva.

Agencija RS za okolje (ARSO) je v okviru projekta SINICA kupila merilnike SODAR-RASS, vetrovni lidar in lidar za meritve aerosolov  ter s tem odprli vrata novemu področju, ki je v mednarodnem prostoru zelo aktualno, saj ponuja nove produkte in aplikacije uporabne za širok nabor končnih uporabnikov.

Tehnološki razvoj je v zadnjih dvajsetih letih nivo uporabnosti posameznih merilnih inštrumentov za daljinsko zaznavo atmosfere pripeljal od raziskovalnega nivoja ali uporabe za posebne namene, do nivoja, ki je uporabniku bolj prijazen a še vedno zahteven.

S tem so se merilni inštrumenti za daljinsko zaznavo atmosfere s tal približali operativni uporabi v merilnih mrežah okoljskih agencij in aplikacijam v gospodarstvu.

Predstavil bom nabor merilnikov, ki jih je ARSO kupil v okviru projekta SINICA, mednarodno skupnost v katero smo vpeti in predvidene aplikacije novih produktov znotraj ARSO.

TJAŠA POGAČAR: Projekt HEAT-SHIELD blaženje vročine na delovnih mestih z ohranjanjem storilnosti

S podnebnimi spremembami je tudi v Evropi vedno večji delež ljudi izpostavljenih negativnim vplivom vročine na delovnem mestu. Najbolj izpostavljeni sektorji so gradbeništov, kmetijstvo, transport, proizvodnja in turizem. V zelo raznoliki mednarodni ekipi smo na začetku kot najprimernejši kazalnik obremenitve z vročino na delovnem mestu izbrali WBGT. V laboratorijih in na prostem smo testirali različne enostavne načine blaženja vročinskega stresa. Spremljali smo delo v nekaj podjetjih in preizkušali rešitve, ki bi jih lahko uvedli. Za splošno uporabo smo pripravili navodila za pripravo načrta ukrepanja v vročini, kratka posneta predavanja o oblačilih, pomenu hidracije ipd., vsak posameznik ali delodajalec pa se lahko prijavi na našo platformo, kjer spremlja napoved obremenitve z vročinskim stresom in dobi personalizirana opozorila. Začnemo z enostavnimi in poceni rešitvami, ki jih lahko implemenitira vsak posameznik ali podjetje, ob večjem zanimanju pa skupaj poiščemo najboljše možne rešitve.

ALJOŠA SLAMERŠAK: Pot do ambicioznega podnebnega prehoda - Zmanjšanje porabe energije ali krepitev ogljičnih ponorov

Globalno segrevanje je premo-sorazmerno celokupnim zgodovinskim izpustom antropogenih toplogrednih plinov. Pretekli izpusti, zaradi katerih se je planet segrel že za več kot 1 stopinjo Celzija, in visoki izpusti danes, nas postavljajo pred zahtevni izziv radikalnega razogljičenja vseh družbenih sistemov, v kolikor želimo globalno segrevanje omejiti med 1.5 in 2 stopinjama Celzija. Aktualna generacija družbeno-ekonomskih scenarijev iz literature Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) izzive ambicioznega podnebnega prehoda rešuje tudi s predpostavko obsežnega razvoja tehnologij za krepitev ogljičnih ponorov oziroma “negativnih emisij”. Z ogljičnimi ponori scenariji upočasnijo potrebni hitrosti zmanjševanja antropogenih emisij in družbeno-ekonomske transformacije, vendar so obstoječe ocene o realnem potencialu in zanesljivosti tehnologij negativnih emisij deležne številnih kritik. V seminarju bomo predstavili preliminarne rezultate analize potenciala negativnih emisij v zadnji generaciji scenarijev IPCC. 

Pokazali bomo, da scenariji pretiravajo z oceno možne realizacije ogljičnih ponorov. Manjši obseg negativnih emisij pomeni, da bomo za izvedbo ambicioznega podnebnega prehoda morali prej opustiti fosilne vire energije in posledično zmanjšati končno porabe energije. Tehnologije ogljičnih ponorov so tudi same ogromen energetski porabnik. Ocenjujemo, da bi do leta 2100 tehnologije ogljičnih ponorov lahko postale porabnik do 10% celotne proizvodnje končne energije. Ugotavljamo, da tehnologije ogljičnih ponorov sprva omogočajo nekoliko zmernejšo transformacijo energetskega sistema, vendar so na dolgi rok precejšnjo breme za ekonomijo in sam energetski sistem.

MATIC PIKOVNIK: Hadleyjeva cirkulacija je zonalno simetričen del tropske cirkulacije. Analiza sprememb intenzivnosti Hadleyjeve cirkulacije

Hadleyjeva cirkulacija je zonalno simetričen del tropske cirkulacije. Vpliva na tipičen transport vlage in na tipično porazdelitev količine padavin, s tem pa tudi na razporeditev rastja in poselitvena območja. Morebitne spremembe v Hadleyjevi cirkulaciji bi lahko v znatni meri vplivale na življenje na Zemlji. Hadleyjevo cirkulacijo opišemo z dvema Hadleyjevima celicama v meridionalno-vertikalni ravnini, ki se stikata v bližini ekvatorja. Hadleyjevo celico predstavimo s tokovno funkcijo in analiziramo spremembe njene intenzivnosti v času s pomočjo modernih reanaliz Evropskega centra za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF). 

Testiramo občutljivost trendov na različne mere intenzivnosti Hadleyjeve cirkulacije in ugotovimo, katera mera je najbolj reprezentativna za spremembe v celotni celici. Izpeljemo razširjeno Kuo-Eliassenovo enačbo za tokovno funkcijo in poiščemo tiste fizikalne procese, ki največ prispevajo k spremembam Hadleyjeve cirkulacije. S primerjanjem trendov in statističnih korelacij s podatki o izmerjenih padavinah skušamo ovreči oz. potrditi nekatere nedavne študije, ki so naraščajoče trende intenzivnosti Hadleyjeve cirkulacije pripisovale napačni predstavitvi kondenzacijskega gretja v reanalizah.

ANDREJ HRABAR: Predstavljena je meteorološka podpora letenju in upravljanju zračnega prometa. Predstavil je organizacijsko-tehnološki del.

SAŠO SLABANJA: Meteorološka podpora letenju in upravljanju zračnega prometa - eGAFOR. Predstavljen je nov izdelek eGAFOR s področja letalske meteorologije

Predavanje dr. Žige Zaplotnika, podoktorskega raziskovalca na Fakulteti za

matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, o fiziki podnebnih sprememb.