Povzetki predavanj EMS Barcelona 2024

Scott Sheridan

Modeliranje odnosa med toploto in zdravjem za obveščanje o tveganju: primerjava temperature mokrega termometra s toplotnim indeksom.

Ko vročina postane nevidni ubijalec: kako izmeriti nevarnost vročine za človeka

Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih postali ena največjih groženj za javno zdravje, vendar kljub vsakodnevnim vremenskim opozorilom še vedno presenečajo s svojo smrtonosno močjo. Številne študije kažejo, da vročina vsako leto povzroči več smrti kot večina drugih naravnih nesreč skupaj – in vendar znanost še vedno išče najboljši način, kako to nevarnost izmeriti in pravočasno sporočiti ljudem.

Prav o tem je teklo predavanje raziskovalne skupine, ki se ukvarja z vprašanjem, kateri kazalnik vročinskega stresa najbolje napoveduje vpliv vročine na zdravje ljudi. Skupina, v kateri sodelujejo raziskovalci z ameriških univerz in vojaške akademije, se trenutno ukvarja s preučevanjem kazalnika »wet bulb globe temperature« (WBGT) – manj znanega, a v zadnjih letih vedno bolj razširjenega merila za oceno toplotne obremenitve človeka.

Od vojaških vadbišč do mestnih ulic

WBGT (v prevodu »temperatura mokrega termometra in črne krogle«) ni nov izum. Ameriška vojska ga je razvila že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi lahko natančneje merila vpliv vročine in vlage na vojake, ki so trenirali ali delali na prostem. Kazalnik združuje tri meritve: suho temperaturo zraka, temperaturo mokrega termometra (ki upošteva vlago) in temperaturo črne krogle, ki meri toplotno sevanje sonca.

V praksi to pomeni, da WBGT bolje kot običajna temperatura opisuje, kako vroče je zares za človeško telo, saj vključuje tudi vlago in sončno obsevanje – dejavnike, ki močno vplivajo na sposobnost telesa, da se ohlaja z znojenjem.

Čeprav je bil kazalnik sprva namenjen izključno vojaški rabi, se je v zadnjih dveh desetletjih razširil tudi drugam. Danes ga uporabljajo športne organizacije, predvsem v ZDA, kjer številne srednje šole in univerze po WBGT vrednostih določajo, kdaj morajo zaradi vročine prekiniti treninge ali tekmovanja. Vse pogosteje pa se pojavlja vprašanje: ali bi lahko WBGT postal splošno merilo za oceno zdravstvenih tveganj zaradi vročine?

V iskanju najbolj natančnega kazalnika

Kot je poudaril predavatelj, je eden največjih izzivov sodobne klimatologije in javnega zdravja prav v množici različnih kazalnikov, ki opisujejo vročinske razmere. Poleg WBGT obstajajo še toplotni indeks (heat index), univerzalni kazalnik toplotnega ugodja (UTCI), navadna temperatura zraka, »občutena temperatura« in številni drugi. Vsak izmed njih ima svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti.

V ZDA je najbolj razširjen toplotni indeks, ki ga uporablja tudi Nacionalna vremenska služba (NWS) pri izdajanju opozoril. Toda ta kazalnik, kot opozarja raziskovalna skupina, ne upošteva sončnega sevanja in zato pogosto podcenjuje nevarnost za ljudi, ki se gibajo na neposrednem soncu. WBGT bi lahko to pomanjkljivost odpravil – vendar ga je težko natančno izmeriti, saj zahteva posebno opremo, ki je v praksi redko dostopna.

Velika analiza ameriških mest

Da bi preverili uporabnost WBGT, so raziskovalci analizirali 107 največjih metropolitanskih območij ZDA. Za vsako območje so imeli na voljo 20 let podatkov o vremenu, vlagi in smrtnosti prebivalstva. S pomočjo naprednega statističnega modela so primerjali, kako močno sta bila WBGT in toplotni indeks povezana z vsemi vzroki smrti – posebej za moške in za ženske.

Rezultati so bili presenetljivo raznoliki.

• V vlažnih južnih regijah (npr. Alabama, Georgia) se je pokazalo, da WBGT bolje napoveduje povečano smrtnost, zlasti med moškimi, ki so verjetno pogosteje izpostavljeni fizičnim dejavnostim na prostem.

• V suhih podnebjih (npr. Arizona) pa se je izkazal kot manj uporaben, saj v vročem in suhem zraku vlaga – eden ključnih dejavnikov WBGT – ne igra velike vloge.

• Zanimivo je, da nočne vrednosti WBGT niso relevantne, ker kazalnik vključuje sončno sevanje, ki ponoči seveda ni prisotno.
  
  

Raziskovalci zato WBGT uporabljajo predvsem za dnevne največje vrednosti, ko je vpliv vročine na telo najmočnejši.

Moški bolj ranljivi?

Ena od ugotovitev raziskave je, da so moški v povprečju bolj občutljivi na vročino kot ženske – pojav, ki ga potrjujejo tudi druge epidemiološke študije. Vzroki so verjetno kombinacija bioloških razlik in vedenjskih dejavnikov, saj moški pogosteje opravljajo dela na prostem ali se intenzivneje ukvarjajo s športom.

Kljub temu predavatelj opozarja, da raziskava za zdaj ne omogoča neposrednih sklepov o vzrokih – gre šele za prve korake k razumevanju kompleksnega odnosa med WBGT in smrtnostjo.

Težave s komuniciranjem tveganja

Eden najzanimivejših delov predavanja se je dotaknil komunikacijskega izziva: kako ljudem preprosto pojasniti, kaj pomeni določen kazalnik vročine.

WBGT ima to težavo, da je izražen v stopinjah Celzija ali Fahrenheita, vendar ta številka ne ustreza dejanski temperaturi zraka. Na primer, WBGT vrednost 32 °C (kar je približno meja človeške vzdržnosti) ne zveni tako nevarno, če jo slišimo kot »32 stopinj«, čeprav gre v resnici za izjemno obremenjujoče razmere.

Tudi uradne institucije niso vedno usklajene. Nacionalna vremenska služba uporablja toplotni indeks, številni zdravstveni organi pa svoje lastne pragove in kriterije za vročinska opozorila. Posledica je, da javnost prejema mešana sporočila, kar zmanjšuje učinkovitost preventivnih ukrepov.

Novi poskusi: sistem “HeatRisk”

Da bi zmanjšali zmedo, ameriška Nacionalna vremenska služba razvija nov sistem opozarjanja – HeatRisk. Gre za eksperimentalno lestvico, ki meri tveganje zaradi vročine od 0 do 4 in ga ponazarja z barvami, podobno kot opozorila za orkane ali požarno nevarnost. Lestvica upošteva sezonske značilnosti – torej, ali je določen vročinski val nenavaden za tisti letni čas – ter je zasnovana tako, da je bolj intuitivna za uporabnike.

Po mnenju raziskovalcev je to korak v pravo smer, vendar bo uspešna le, če bo povezana s podatki o dejanskih zdravstvenih vplivih in če bodo vse institucije uporabljale enoten sistem.

Vročina: nova meja javnega zdravja

Predavanje se je zaključilo z mislijo, da se znanstvena skupnost vse bolj zaveda, da bo upravljanje tveganj zaradi vročine postalo eno ključnih vprašanj prihodnosti. V svetu, kjer se povprečne temperature dvigajo, vročinski valovi pa postajajo daljši in pogostejši, potrebujemo kazalnike, ki ne le merijo vreme, temveč tudi učinkovito varujejo ljudi.

Raziskava WBGT je tako le del večje zgodbe – zgodbe o tem, kako povezati meteorologijo, fiziologijo, javno zdravje in komunikacijo, da bi razumeli in ublažili enega najtišjih, a najnevarnejših ubijalcev našega časa.

Gerald Fleming

Od izdelka do storitve; bistvena vloga odličnosti v komunikaciji

Umetnost komuniciranja: kako ideje potujejo med možgani

Komunikacija – nekaj, kar počnemo vsak dan, pa vendar tako pogosto narobe razumemo. Vsak naš pogled, kretnja, ton glasu, vsak nasmeh ali napeta črta med obrvmi – vse to je del našega jezika. Govorica našega telesa, obraza in glasu nosi zgodbe, občutke in sporočila, še preden izrečemo eno samo besedo.

Toda ravno v tem se skriva eden največjih izzivov komunikacije: ne govorimo le z besedami. Komuniciramo s celotnim telesom, z energijo, ki jo oddajamo, z načinom, kako zasedemo prostor. In odvisno od okoliščin – ali stojimo na odru, govorimo po telefonu, sedimo pred mikrofonom ali v tišini gledamo sogovornika – lahko uporabimo le del te svoje »opreme«.

Zanimivo je, da mnogi, ki se ukvarjajo z javnim nastopanjem, pravijo, da je radio pogosto zahtevnejši od televizije. Zakaj? Ker imaš na voljo samo glas. Nobene geste, nobenega pogleda, nobenega nasmeha, ki bi pomagal prenesti pomen. Na televiziji pa imaš vsa orodja: obraz, držo, roke – vse, kar lahko govori skupaj s tvojimi besedami.

Čeprav se zdi preprosto – prenesti misel iz svojega v tuje možgane – je to v resnici izjemno zapleten proces. Tvoja ideja, tvoj občutek, tvoj svet … mora nekako potovati do nekoga, ki ima povsem drugačen svet v glavi. In vmes je nešteto filtrov: izkušnje, čustva, razpoloženja, predsodki.

Saj poznate tisti slavni podatek, da je le okoli 7 odstotkov komunikacije v tem, kaj rečemo, medtem ko 38 odstotkov nosi kako to rečemo – ton, ritem, barva glasu – in kar 55 odstotkov v tem, kako izgledamo, ko to govorimo. Ti deleži seveda niso matematična resnica, ampak opozorilo: največji del sporočila se zgodi onkraj besed.

Telo kot instrument

Ko komuniciramo, se pravzaprav dogaja nekaj podobnega kot v operi ali gledališču. Tam se pomen ne skriva le v besedilu, ampak v vsakem gibu, pogledu, v tonu glasu, v tišini med notami. Ena sama fotografija iz operne predstave lahko pove zgodbo o ljubezni, izdaji ali strahu – brez enega samega zvena.

Tudi v vsakdanji komunikaciji je tako. Ko pogledamo dva človeka, ki se pogovarjata, v trenutku začutimo, ali je med njima toplina ali napetost. Telo govori prej in glasneje kot besede. Komunikacija je zato vedno dvosmeren proces – tudi če misliš, da le ti govoriš. Ko stopiš pred občinstvo, v prostor ali celo pred kamero, se vzpostavi neviden tok med tabo in tistimi, ki poslušajo.

Na televiziji, ko govoriš v prazno studijsko dvorano in v črno lečo kamere, se moraš naučiti predstavljati poslušalca. Predstavljati si ga doma, na kavču, v kuhinji, v avtu. Če ga ne vidiš, ga moraš čutiti. Brez tega je vse, kar oddaš, le hrup, ki se izgubi v zraku.

Več kot informacija

V znanstvenem svetu ali v vsakem strokovnem okolju pogosto pozabimo, da je komunikacija več kot prenos informacij. Da mora biti v njej nekaj osebnega, nekaj človeškega. Tudi če gre za razlago kompleksnih podatkov ali poročilo o raziskavi – brez čustvene note, brez topline, brez zavedanja, kdo je tvoj poslušalec, sporočilo ne pride do cilja.

Vsaka izmenjava, naj bo strokovna ali vsakdanja, je pravzaprav storitev. In vsaka storitev – od znanstvenega predavanja do pogovora z natakarjem v kavarni – je izkušnja, ki jo oblikuje komunikacija. Lahko imaš odličen izdelek ali popolne informacije, a če jih ne znaš pravilno dostaviti, vse skupaj izgubi pomen.

Kot je govorec slikovito ponazoril: lahko imaš najboljšo pico na svetu, toda če pride mrzla, prepozno ali napačna, gost ne bo zadovoljen. Težava ni v izdelku, ampak v dostavi. V komunikaciji pričakovanj in njihove izpolnitve.

Usklajevanje pričakovanj

Tudi v našem delu – pa naj gre za znanost, umetnost ali vodenje podjetja – je ravno to bistvo. Ne gre le za to, da izboljšujemo kakovost storitve, ampak da skrbimo, da so pričakovanja naših uporabnikov, poslušalcev, gledalcev usklajena z resničnostjo. Če se pričakovanja dvigajo hitreje kot kakovost, se razkorak širi – in ne glede na to, kako dober je naš izdelek, občutek razočaranja raste.

Komunikacija je torej ključna za uravnavanje teh pričakovanj. Z njo ustvarjamo obljube – neposredno ali posredno. In od tega, kako iskreno, jasno in človeško jih posredujemo, je odvisno, ali bomo dosegli zaupanje.

Telo, drža, prisotnost

Če smo utrujeni, potlačeni, zaprti vase, to telo pove še pred prvim stavkom. Drža, pogled, energija, način, kako vstopimo v prostor – vse to nezavedno komunicira. Ljudje okoli nas zaznajo naše razpoloženje, še preden se pozdravimo. Ni treba, da to zavestno nadzorujemo – dovolj je, da se zavedamo, kako močno vplivamo na druge že s svojo prisotnostjo.

Včasih pravimo, da nas telo izda. A v resnici telo ne izdaja – le pove tisto, kar besede pogosto zamolčijo.

Narava komunicira

V živalskem svetu so te povezave še bolj subtilne. Poglejmo čebele: brez besed, brez simbolov, le z gibi in gibi kril prenašajo sporočila, ki vodijo tisoče drugih k cvetovom polnim nektarja. Tudi tam gre za komunikacijo, brez jezika, a z izjemno učinkovitostjo.

Morda se od njih lahko kaj naučimo – da prava komunikacija ne potrebuje vedno zapletenih besed, temveč jasnost, namen in pozornost.

Medij je sporočilo

Ko razmišljamo o tem, kako sporočamo, se moramo zavedati, da vsak medij zahteva svoj pristop. Televizija je vizualna – potrebuje slike, gib, čustvo. Radio je glasba govora – tam šteje ton, ritem, toplina glasu. Tisk pa zahteva natančnost jezika in moč besede. Vsak kanal ima svoj jezik, svoje zakonitosti.

Če želimo, da naše sporočilo res doseže ljudi, moramo spoštovati te razlike. Ne moreš govoriti enako po radiu in na odru. Ne moreš pisati članka kot bi govoril v kamero. Medij ni le orodje – je del pomena.

Zaključek: komunikacija kot človeški stik

Komunikacija je torej veliko več kot tehnična veščina. Je umetnost prisotnosti. Umetnost poslušanja in opazovanja. Umetnost razumevanja drugega človeka.

Ko resnično komuniciramo, ne prenašamo le informacij – prenašamo človečnost. In ravno v tem je moč: da znamo svoje ideje, znanje ali občutke ne le povedati, ampak deliti.

In ko med nami steče ta nevidna nit razumevanja – iz mojih možganov v tvoje, iz mojega srca v tvoje – takrat v resnici komuniciramo.

Jordi Mazon

Vpliv toplotnega nelagodja na indeks pozornosti najstnikov: eksperimentalna ocena

Ko vročina utiša pozornost: kaj se zgodi z učenjem, ko temperatura naraste

Pred enajstimi leti je nekdanji srednješolski učitelj iz Katalonije postavil preprosto, a izjemno pomembno vprašanje: ali vročina vpliva na pozornost najstnikov?

Kot mnogi učitelji po svetu je tudi on vsak september znova doživljal isto izkušnjo: učenci so bili raztreseni, neučinkoviti, razdražljivi – in ni šlo za običajno najstniško živahnost. Šlo je za vročino.

V mnogih šolah v Španiji ni klimatskih naprav. Šolske stavbe so stare, okna se zaradi prometa ne odpirajo, razredi so polni. Ob koncu poletja se v njih nabere sopara, ki otopi zbranost in požre motivacijo. Učitelji se trudijo, dijaki se potijo, in pouk postane boj proti fiziologiji.

Iz te vsakdanje, a trdovratne težave se je rodil poskus — preprost, jasen in presenetljivo zgovoren.

Eksperiment: merjenje pozornosti pri različnih temperaturah

Raziskovalec je vzel skupino 120 dijakov, starih od 12 do 17 let, in z njimi izvedel test v dveh različnih obdobjih: poleti, v juliju, in jeseni, v oktobru.

V obeh primerih je bila učilnica ista, enaka osvetlitev, enaka naloga, le razlika v temperaturi in vlažnosti:

• Julij: 33,6 °C, vlažnost 68 %, brez vetra.

• Oktober: okoli 21 °C, prijetno ozračje, svež zrak.
  
  

Dijaki so opravljali standardiziran psihološki test pozornosti – preprost, a učinkovit: na listu je treba v določenem času označiti določene simbole, med množico drugih. Na podlagi števila pravilnih in napačnih odgovorov se določi indeks koncentracije.

Rezultati so bili jasni kot sonce nad Barcelono:
pozornost se je v prijetnih, »komfortnih« razmerah izrazito izboljšala – pri vseh starostih.

Najbolj občutljivi so bili najmlajši, stari med 12 in 14 let. Njihova zbranost je v vročini padla za več kot 40 %, medtem ko so starejši, 16- do 18-letni dijaki, pokazali večjo odpornost – a razlika je bila vseeno opazna.

Tudi spol je imel manjši vpliv: dekleta so bila v povprečju nekoliko bolj zbrana kot fantje, vendar je padec pozornosti zaradi vročine prizadel vse.

Zaključek, ki presega učilnico

Čeprav se zdi očitno, da vročina moti učenje, je eksperiment dal znanstveno podlago za nekaj, kar smo prej občutili le intuitivno. Pozornost – tista krhka nit med mislimi, ki jih poslušamo, in tistimi, ki jih ustvarjamo – je občutljiva na pogoje okolja. Ko temperatura preseže določeno točko, naš kognitivni sistem dobesedno pregreje.

Za učitelje, ki skušajo razložiti Pitagorov izrek ali kemijsko reakcijo v razredu, kjer se zrak ne premakne, to ni le neprijetnost – to je ovira pri prenosu znanja.

Podnebje, pozornost in prihodnost šol

Tu se zgodba razširi iz učilnice v svet. Podnebne spremembe niso več abstrakten pojem, ampak realnost, ki jo čutimo vsak dan – tudi med šolskimi stenami. Vsako leto se topli dnevi v Španiji in drugod po Evropi pomikajo globlje v jesen. Temperatura, ki je bila nekoč značilna za avgust, zdaj vztraja v septembru in oktobru.

To pomeni, da obdobje »težkega pouka« – tistih tednov, ko so razredi prevroči in učenci nezbrani – postaja daljše.
Če so bili nekoč težavni le maj in junij, so zdaj temu pridruženi še september in oktober.

S tem se odpira vrsta novih vprašanj:

• Kako se bo izobraževanje prilagodilo novim vremenskim razmeram?

• Bodo morale šole vlagati v klimatske naprave, čeprav to ni okoljsko trajnostno?

• Se bo moral urnik spremeniti – zgodnejši začetki, krajši dopoldnevi, drugačna organizacija?
  
  

Gre za kompleksno dilemo: kako ohraniti udobje brez ogljičnega odtisa, kako zagotoviti zbranost v razmerah, ki postajajo vedno manj prijetne.

Kreativni poskus razlage: letalo pozornosti

Da bi ponazoril idejo, je raziskovalec pred občinstvom uporabil preprost papirnat model letala.  Na repu letala sta bila dve majhni krilci – dve loputi. Ena je predstavljala vreme, druga udobje.

Ko sta bili obe loputi pravilno poravnani, je letalo poletelo gladko – pozornost je delovala, misli so tekle, učenje je bilo učinkovito. Ko pa se je ena loputa nagnila navzdol – ko je bilo prevroče ali preveč zatohlo – se je letalo začelo nagibati, izgubljati višino, padati.

Tako deluje tudi naš um: usklajenost med zunanjim okoljem in notranjim udobjem je ključna za stabilen let naše pozornosti.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe

Ta poskus ni bil grandiozen projekt z laboratoriji in milijonskimi proračuni. Bil je majhen, človeški, izveden v resničnih razmerah – in ravno zato pomemben.

Pokazal je, da so pogoji, v katerih se učimo in delamo, bistven del samega procesa učenja. Temperatura, svetloba, hrup, gibanje zraka – to niso podrobnosti, temveč tihi sodelavci vsakega učitelja in učenca.

Če želimo razumeti prihodnost izobraževanja, moramo razumeti tudi fizično okolje, v katerem se to dogaja.

V svetu, ki se segreva, bo ena od ključnih nalog šol (in družbe nasploh) ta, da poskrbimo, da naše "letalo pozornosti" ostane v zraku – tudi takrat, ko sonce žge vedno bolj neusmiljeno.

Zhikai Peng

Hladilni učinki in okrevanje temperature kože v urbanem okolju

Ko drevesna senca ohladi kožo: raziskovanje mestnega mikroklime skozi občutke prebivalcev

Včasih se največje spoznanje skriva v preprostih vsakodnevnih izkušnjah – kot je hoja po soncu ali senci mestne ulice. Zhikai Peng iz Kitajske, ki trenutno dela na Nizozemskem, se je odločil raziskati prav to: kako človeško telo in um doživljata toplotne razmere v urbanih okoljih, ne le ob ekstremnih vročinskih valovih, temveč v običajnem, vsakdanjem življenju.

Na svojem predavanju v Barceloni je predstavil dva projekta, ki kažeta, kako drevesa, zgradbe in ulice vplivajo na kožno temperaturo in na psihološko dojemanje toplote pri mestnih prebivalcih. Njegova metoda? Kombinacija natančnih meritev, senzorjev, raziskovanja v naravnem okolju in občutka za podrobnosti, ki jih človek intuitivno doživlja pri premikanju med soncem in senco.

Kako koža reagira na sonce in senco

Prvi projekt je potekal na Nizozemskem, v Haagu. Zhikai Peng in njegova kolegica Daniela Marari sta sodelovala z osmimi mestnimi občinami, a za predavanje izbrala en primer – eno ulico in tri pogoste vrste dreves, ki nudijo senco poleti.

Dijake ali prostovoljce so opremili s senzorji na osmih različnih mestih na telesu, od glave do stopal, da bi merili kožno temperaturo. S tem so želeli objektivno spremljati, kako koža reagira, ko človek prestopi iz sonca v senco ali obratno.

Rezultati so bili fascinantni: temperatura zraka se je spreminjala le za približno en stopinjo, a kožna temperatura je lahko nihala za kar tri stopinje. Zanimivo je bilo tudi opažanje, da potenje pomembno vpliva na temperaturo kože – kar pomeni, da fiziološki odziv ni enak za vse in je odvisen od posameznikovih telesnih značilnosti.

Eksperiment v Rimu: kako se počutimo v različnih urbanih prostorih

Drugi projekt se je zgodil v zgodovinskem središču Rima. Tokrat so sodelovali štirideset prostovoljcev, ki so hodili po vnaprej določenih poteh, se ustavljali na različnih točkah in pri tem merili kožno temperaturo ter izpolnjevali kratke ankete o svojem dojemanju toplote in ugodja.

Zhikai Peng je želel preveriti, kako mestna gostota, drevesna senca in zgradbe vplivajo na to, kako ljudje doživljajo toploto. Rezultati so bili presenetljivi: čeprav je bil temperaturni efekt mestnega središča za približno tri stopinje višji kot na obrobju, so se ljudje v gostejšem delu mesta počutili hladneje. Razlog? Intermitentno izmenjevanje sonca in sence, ki daje telesu priložnost za kratke »ohlajevalne intervale«, kar izboljša fiziološko in psihološko doživetje toplote.

Kaj nas lahko naučijo ti eksperimenti

1.  Drevesa in urbanizem niso le estetika – njihova senca dejansko uravnava temperaturo kože in občutek ugodja.

2. Gostota mestnih središč ni vedno negativna – stavbe lahko ustvarijo mikroklimatske efekte, ki telesu omogočajo kratke ohlajevalne intervale.

3. Fiziološki odziv je individualen – ljudje se razlikujejo po potenju, občutljivosti na toploto in zaznavi ugodja, zato meritve v resničnem življenju nudijo bolj realistično sliko kot laboratorijski poskusi.

4. Vključevanje prebivalcev v raziskave (citizen science) omogoča zbiranje podatkov v naravnem okolju in krepi zavedanje ljudi o urbanem mikroklimatu.

Toplotni doživetji in urbana načrtovanja prihodnosti

Zhikai Peng izpostavlja, da moramo pri načrtovanju mest ne gledati le na temperaturne ekstreme, ampak tudi na vsakodnevne izkušnje ljudi. Hoja po soncu ali senci, občutek hladu ob drevesu ali na trgu, majhne spremembe mikroklime – vse to vpliva na dobro počutje, zadovoljstvo in zdravje prebivalcev.

Eksperimenti v Haagu in Rimu so pokazali, da mikroklimatska raznolikost – kombinacija drevesne sence, zgradb in odprtih površin – omogoča telesu in umu, da se prilagajata okolju. To ni le znanstveno zanimivo, ampak ima tudi neposreden vpliv na urbanistično načrtovanje, trajnost in kakovost mestnega življenja.

Kot zaključek predavanja je poudaril pomen vizualnih in toplotnih »konfonderjev«: elementi, ki so za arhitekte navdušujoči, lahko fiziološko in psihološko spremenijo doživetje prostora. Drevesa, manjši vodni objekti ali razgibane fasade lahko ne le izboljšajo estetiko, ampak tudi pripomorejo k udobju prebivalcev.

Andreas Matzarakis

Možnosti vizualizacije človeških biometeoroloških podatkov in informacij

Kako združiti podnebje, turizem in človeško doživetje

Andreas iz Nemčije je predavatelj, ki je večino kariere preživel na presečišču biometeorologije, turizma in rekreacije. V svojem predavanju je delil zgodbo o tem, kako znanstvene podatke o podnebju spremeniti v razumljive in uporabne informacije za turistične strokovnjake, urbaniste in obiskovalce.

Začetki in motivacija

Pred približno dvajsetimi leti je dr. Andreas vodil komisijo pri Mednarodnem društvu za biometeorologijo, osredotočeno na turistično klimo. Cilj je bil jasen: kako podatke o podnebju prikazati na način, ki ga lahko razumejo ne-strokovnjaki, predvsem ljudje v turizmu.

Eden prvih projektov je bila klimatska terapija v Avstriji, kjer so morali za certificiranje zdravilišč analizirati podnebne podatke. Certifikat je veljal 10 let, zato je bilo treba metode in podatke stalno posodabljati. Ta izkušnja je spodbudila razmišljanje o tem, kako združiti podatke o podnebju z realnimi potrebami turistov.

Od kompleksnih podatkov do uporabnih indeksov

Ključni izziv je bil pretvorba kompleksnih meteoroloških podatkov v enostavno razumljive indekse. Avtor opozarja na past poenostavljanja: če indeks nastavimo napačno ali ga neustrezno interpretiramo, lahko napačno ocenimo destinacije kot “zmagovalce” ali “izgubljence” v kontekstu podnebnih sprememb.

Primer: projekti EU so leta 2006 pokazali, da bo sredozemska regija pretopla, medtem ko naj bi severne države pridobile prednosti. Avtor poudarja, da se rezultati lahko zamenjajo, če indeks ne upošteva vseh dejavnikov: temperatura, padavine, vremenska varnost in specifične aktivnosti turistov.

Ključni dejavniki za turistični indeks

Pri razvoju indeksa so avtor in njegova ekipa upoštevali več dimenzij:

1.  Estetska komponenta (S) – vidljivost, privlačnost, užitek.

2. Fizični dejavniki (T) – temperatura, toplotni stres, prepih, izpostavljenost ekstremom.

3. Varovanje in nevarnosti (D) – možnost nevšečnosti, kot so nevihta ali prekomerna vročina.

Poleg tega so vključevali mikroklimatske pogoje in frekvenčno analizo padavin, ne samo povprečij, kar omogoča realnejšo sliko o tem, kdaj je obisk destinacije prijeten ali ne.

Cilj: uporabniku prijazna analiza destinacij

Rezultat je bil sistem, ki ga avtor imenuje Climate Transfer Information Scheme (CTIS). Gre za orodje, ki omogoča:

• Primerjavo destinacij skozi različna letna obdobja in aktivnosti.

• Kvantitativno oceno toplote, mraza, padavin in drugih relevantnih parametrov.

• Fleksibilnost – če destinacija nima snega, tega parametra ni treba vključiti.

• Vizualno razumljivo predstavitev podatkov za turistične strokovnjake in obiskovalce.
  
  

Avtor poudarja princip so-razvoja: sistem razvijajo skupaj z ljudmi, ki ga bodo uporabljali, da bo res uporaben v praksi.

Primer uporabe

Kot ilustracijo omenja primer FIFA in olimpijskih iger, kjer je treba razumeti, kako se različni časovni termini in klimatske razmere prekrivajo z izvedljivostjo dogodkov. Pravilna interpretacija podatkov omogoča optimizacijo izbire terminov in lokacij za dogodke, hkrati pa zmanjšuje tveganja za turiste ali obiskovalce.

Zaključek

• Združevanje podnebnih podatkov in turističnih potreb zahteva interdisciplinarni pristop.

• Poenostavljanje podatkov je uporabno, a tvegano, če se izgubi pomembne informacije.

• Fleksibilni, vizualno razumljivi indeksi lahko pomagajo pri odločanju turističnih organizacij in obiskovalcev.

• So-razvoj in sodelovanje z uporabniki je ključ do praktične uporabnosti znanstvenih orodij.
  
  

Dr. Andreas s tem predavanjem poudarja, da meteorologija in turizem nista ločeni, temveč morata sodelovati, da lahko ljudje doživijo destinacije prijetno, varno in trajnostno.

Christos Giannaros

Urne vrednosti naprednega humano-biometeorološkega indeksa za različne populacije od leta 1991 do 2020: vidiki izkoriščenosti in komunikacije

Predavanje Christosa, glavnega raziskovalca projekta HEAT-ALARM v Grčiji, se je osredotočilo na razvoj in uporabo javnega dostopa dobiološkega termalnega podatkovnega niza, ki zajema vpliv toplotnega stresa na različne populacije. Podatkovni niz je bil razvijan v okviru projekta in je bil letos izbran za EMS Strong Award.

Podatkovni niz vsebuje urno ponderirane vrednosti modificirane fiziološke temperature (NPT) in pripadajoče okoljske dejavnike za obdobje od 1991 do 2022 ter zajema 10 različnih populacijskih skupin v 72 regionalnih enotah po Grčiji. Glavni cilj projekta je razvoj nacionalnega sistema za opozarjanje na toplotni stres, ki omogoča določanje lokacijsko in populacijsko specifičnih pragov tveganja, povezanih s povečano smrtnostjo zaradi vročinskih valov.

Christian je izpostavil tri ključne izzive, ki jih je podatkovni niz naslovil:

1.      Pomanjkanje standardizacije pri merjenju izpostavljenosti vročini, saj meteorološki podatki pogosto prihajajo z letaliških postaj, ki niso reprezentativne za prebivalstvo.

2.     Omejena dolga časovna vrsta okoljskih podatkov, kot so sevanje, temperatura in vlaga, z visoko prostorsko in časovno resolucijo.

3.     Pomanjkanje upoštevanja variabilnosti v populaciji, saj prejšnji nizi niso vključili razlik v antropometriji, aktivnosti in oblačilih različnih skupin prebivalcev.

Za reševanje teh izzivov so uporabili CERA-Regional Reanalysis (5,5 km resolucija), ki bolje zajame topografijo, obale in otoke Grčije, kar je posebej pomembno za študije vročinskih valov. Podatki so bili validirani za obdobje 2010–2020, nato pa združeni s podatki o prebivalstvu, da se bolje predstavi dejanska izpostavljenost ljudi.

Za modeliranje termalne obremenitve so uporabili NPT indeks prek RayMan Pro modela, ki omogoča vključitev antropometričnih podatkov, aktivnosti in oblačil. S tem so lahko ocenili variabilnost toplotnega stresa med različnimi populacijskimi skupinami, vključno z odraslimi moškimi in ženskami, starejšimi ter tremi profili delavcev na prostem (npr. kmetijstvo, gradbeništvo), ki se razlikujejo po intenzivnosti dela.

Predavanje je zaključilo, da podatkovni niz omogoča natančno oceno toplotnega stresa in tveganja za zdravje na nacionalni ravni, kar je ključno za razvoj učinkovitih sistemov opozarjanja in preventivnih strategij za zaščito ranljivih skupin prebivalcev.

Beatriz Sanchez

Ocenjevanje prostorsko-časovnih sprememb toplotnega stresa na mestni ravni v Madridu z mezoskalnim modelom udobja WRF

Predavanje se je osredotočilo na oceno toplotnega stresa v Madridu s pomočjo numeričnih modelov in analizo sprememb v preteklosti ter projekcij za prihodnost. Predavatelj je predstavil rezultate raziskave, ki je del širšega španskega projekta, pri čemer je izpostavil vpliv podnebnih sprememb in urbanizacije na zaznani toplotni stres prebivalcev.

Avtorica je najprej poudarila, da so se globalne temperature v zadnjih desetletjih povečale, še posebej po letu 1970. Hkrati se je delež svetovnega prebivalstva, ki živi v mestih, močno povečal – iz približno 30 % v 70. letih na 60 % danes – kar je privedlo do hitre urbanizacije, povečanja mestnih površin in infrastrukture ter s tem izboljšanja urbanega toplotnega otoka.

Cilj študije je bil analizirati, kako so urbanizacija in podnebne spremembe vplivale na toplotni stres prebivalcev Madridu v zadnjih 50–60 letih in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Analiza se je osredotočila na poletni mesec julij, saj so vročinski valovi najpogostejši in najbolj kritični za zdravje ljudi.

Za modeliranje so uporabili WRF (Weather Research and Forecasting) model z urbano parametriacijo, ki omogoča izračun indeksa UTCI (Universal Thermal Climate Index) na mreži z resolucijo 1 km × 1 km. Model omogoča oceno različnih percentilov toplotnega indeksa v posamezni celici, kar omogoča podrobno kartiranje vročih točk in prostorsko variabilnost toplotnega stresa.

Raziskovalci so preučevali tri scenarije: prvi upošteva zgodovinsko variabilnost podnebja od leta 1970 do 2020, pri čemer so za vsako desetletje izbrali reprezentativno leto. S tem so lahko ocenili vpliv urbanizacije in podnebnih sprememb na intenzivnost in razširjenost toplotnega stresa skozi čas. Madrid je bil izbran, ker je mesto v zadnjih desetletjih doživelo podvojitev prebivalstva in petkratno povečanje urbaniziranih površin, kar ga naredi idealnega za analizo interakcije podnebja in urbanizacije.

Predavanje je zaključilo, da kombinacija numeričnih modelov in visokoresolucijskih podatkov omogoča natančno oceno toplotnega stresa v mestih, identificiranje najbolj ranljivih območij in načrtovanje strategij za prilagoditev in zmanjševanje tveganja zaradi vročinskih valov v prihodnosti.

Daphne Parliari

Celovit pristop k modeliranju za nelinearne modele z porazdeljenim zamikom

Predavanje se osredotoča na uporabo Distributed Lag Non-linear Models (DLNMs) pri raziskovanju vpliva okoljskih stresorjev na zdravje ter izzive in nadgradnje, ki so jih raziskovalci uvedli za izboljšanje analize. DLNM so med najbolj sofisticiranimi in razširjenimi metodami v okoljski epidemiologiji, saj omogočajo modeliranje časovno odvisnih in nelinearnih učinkov izpostavljenosti na zdravje. Klasična predstavitev DLNM je trirazsežna površina, ki prikazuje časovno razporeditev izpostavljenosti in njen učinek na določen izid, npr. dnevno smrtnost.

Raziskovalci so med delom na projektu opazili, da DLNM prinaša nekaj omejitev:

1.      Ročna izbira modela – model mora biti izbran in validiran z različnimi kriteriji, kar je lahko subjektivno in zamudno.

2.     Prekomerno prileganje podatkom (overfitting) – DLNM lahko preveč "sledi" izstopajočim vrednostim in ne predstavlja splošne povezanosti.

3.     Omejena sposobnost ocene sinergističnih učinkov – DLNM nima konsistentnega načina za hkratno analizo več okoljskih stresorjev in njihovega skupnega vpliva na zdravje.

Da bi premagali te omejitve, so raziskovalci DLNM nadgradili s pomočjo generalized additive models (GAMs). Kombinacija teh dveh pristopov je omogočila:

·         ohranitev fleksibilnosti in časovne spremenljivosti DLNM,

·         uporabo privlačnih vizualizacij in trirazsežnih površin,

·         zmanjšanje pristranskosti ročne izbire modela,

·         optimizacijo uporabe podatkov preko penalizacije in glajenja,

·         kvantifikacijo statistične značilnosti rezultatov z Bayesian inference,

·         prikaz negotovosti rezultatov s pomočjo dvodimenzionalnih rastrskih prikazov.

V okviru raziskave so analizirali simultano izpostavljenost navidezni temperaturi (apparent temperature) in PM10 delcem, razdeljeno po različnih časovnih zamikih (lags), ter njen učinek na dnevno smrtnost. Razvili so konceptualno trirazsežno površino, ki povzema štirirazsežno razmerje med navidezno temperaturo, onesnaženjem, časovno dimenzijo in smrtnostjo.

Za interpretacijo rezultatov so uporabili dve ključni meritvi:

1.      Relativno tveganje (relative risk) – prikazuje verjetnost, da določena populacijska skupina doživi negativen zdravstveni izid, kot je smrt, pri določenih vrednostih izpostavljenosti.

2.     Pripisno smrtnost (attributable mortality fraction) – fizični pomen te metrike je v tem, da predstavlja pričakovano zmanjšanje smrtnosti, če bi izpostavljenost, ki jo preučujejo, ne obstajala.

S tem pristopom so raziskovalci lahko hkrati ocenili posamezne in sinergistične učinke več okoljskih stresorjev, izboljšali natančnost modelov in zagotovili bolj zanesljive podatke za javno zdravje in politiko.

Luis Lecha Estela

Ekstremi toplotnega režima in dnevna umrljivost na Kubi

Predavanje se osredotoča na učinke ekstremnih temperatur na dnevno smrtnost na Kubi v kontekstu globalnega segrevanja in podnebnih sprememb. Govornik izpostavi, da globalno segrevanje povzroča povečanje energije v podnebnem sistemu, kar spreminja dinamiko in značilnosti globalne ter regionalne atmosferske cirkulacije. Posledično so klimatske anomalije vse pogostejše, kar neposredno vpliva na zdravje prebivalstva, predvsem preko povečane dnevne smrtnosti.

Trenutni scenarij je še posebej kritičen, saj je Kubo prizadelo več ekstremnih vremenskih pojavov, vključno z močno aktivno sezono hurikanov, pogostejšimi nevihtami in drugimi nevarnimi vremenskimi dogodki. Ti pojavi povečujejo tveganje za smrtne primere, predvsem med ranljivimi skupinami prebivalstva.

Raziskovalci poudarjajo, da globalno segrevanje pomeni povečanje energije v tropih, kar pospešuje delovanje atmosferske cirkulacije. Dinamika ciklonov, anticiklonov in jet tokov se povečuje, saj sistem poskuša prerazporediti toploto od tropov proti polom in obratno. Posledično se pojavljajo novi vremenski ekstremi in spremembe podnebnih vzorcev po vsem svetu.

V študiji spremljajo spremembe atmosferskih tokov od konca 19. stoletja. Podatki kažejo, da so se od leta 1931 zmanjšali vzhodni in zahodni tokovi, medtem ko so se povečali severni in južni meridionalni tokovi, kar pomeni dramatično prilagoditev atmosferske cirkulacije za prenos energije med tropi in poloma. Ta proces ima izrazit vpliv tudi na Amerike, kjer se opaža sezonska variacija v prenosu toplote iz Amazonske regije proti severu, kar prispeva k pogostejšim zimskim nevihtam, tornadom in poplavam v ZDA.

Na Kubi so posledice teh sprememb še posebej opazne v zadnjih 15 letih. Pojavljajo se vročinski valovi poleti, močni hladni fronti s severne Amerike, vplivi saharskega peska, tropski cikloni ter lokalni ekstremni pojavi, kot so toče, tornadi in nenadne vremenske spremembe. Vsi ti dejavniki vplivajo na zdravje prebivalstva, pri čemer so najbolj ranljivi najbolj prizadeti.

Predavanje tako povezuje globalne podnebne spremembe z lokalnimi vremenskimi pojavi in izpostavlja neposredne učinke na javno zdravje, zlasti na povečano smrtnost zaradi ekstremnih temperatur in nepredvidljivih vremenskih pojavov.

Peter Crank

Podnebje in (duševno) zdravje v mestih: raziskovanje presečišča shizofrenije in atmosferske znanosti v kontekstu urbanizirajočega se sveta

Predavanje se osredotoča na povezavo med podnebnimi spremembami, urbanim segrevanjem in duševnim zdravjem, posebej v kontekstu shizofrenije in hitre urbanizacije. Govornica, ki prihaja z Univerze v Waterlooju v Kanadi, začne s poudarkom na urbanem toplotnem otoku in pomenu urbanističnega načrtovanja za uravnavanje temperature v mestih. Poudarja, da vročina v urbanih okoljih ni le fiziološki problem, temveč ima lahko pomemben vpliv tudi na duševno zdravje prebivalcev.

Historija obravnave urbanih toplotnih otokov sega skoraj dve stoletji nazaj, ko je Luke Howard že leta 1833 identificiral pojav v Londonu. Sodobni urbanisti, kot sta Frederick Law Olmsted v ZDA in Ebenezer Howard v Združenem kraljestvu, so že v 19. stoletju prepoznali povezavo med urbanim načrtovanjem, zelenimi površinami in duševnim zdravjem ljudi. Olmsted je predlagal mestne parke kot prostor za duševni počitek, dostopen vsem prebivalcem, ki lahko ublaži stres mestnega življenja. Howard je razvil koncept vrtnega mesta, kjer je decentralizacija in vključevanje zelenih površin ključna za izboljšanje bivalnega okolja, zmanjšanje urbanega segrevanja in pozitivni učinek na psihološko dobrobit prebivalcev. Njegove ideje so bile prevzete tudi v kolonialnih mestih, kot je Singapur, ki si prizadeva biti “mesto v vrtu” in vključuje obsežne zelene površine v urbani kontekst.

Predavatelj nato povezuje te zgodovinske koncepte z modernimi raziskavami, kjer uporablja distribuirani lagski nelinearni model (DLNM) za preučevanje povezave med temperaturo zraka in hospitalizacijami zaradi shizofrenije. S tem modelom je mogoče oceniti tako relativno tveganje kot pripisano tveganje, kar omogoča kvantifikacijo, kako ekstremne temperature vplivajo na duševno zdravje. Model upošteva časovno odvisne učinke vročine in omogoča vizualizacijo tridimenzionalnih površin, ki prikazujejo povezavo med temperaturo, časovnimi zamiki in pojavnostjo hospitalizacij.

Poudarjena je tudi fiziološka osnova vpliva urbanega segrevanja na zdravje. Ekstremna vročina lahko vpliva na nevrološke funkcije, stresni odziv in splošno dobrobit, kar je še posebej pomembno za ranljive skupine, kot so bolniki s shizofrenijo. Poleg tega predavateljica izpostavi širše implikacije za zdravstveni sistem, saj naraščajoče vročinske obremenitve v urbanih območjih pomenijo večje število hospitalizacij in dodatno breme za zdravstveno infrastrukturo.

V zaključku predavanja se poudari, da integracija zelenih površin in premišljeno urbanistično načrtovanje ne izboljšuje le termičnega udobja in zmanjšuje vpliv urbanega segrevanja, ampak lahko pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje prebivalcev. Predavateljica opozarja, da je razumevanje povezave med okoljem, vročino in duševnim zdravjem ključnega pomena za oblikovanje mest, ki so varna in podporna za ranljive populacije.

Alberto Martilli

Ocenjevanje toplotnega stresa z mezoskalnim modelom. Uporaba WRF-udobja v Valencii

Predavanje se osredotoča na metodologijo WorkCon, ki jo je razvila raziskovalna skupina za ocenjevanje toplotnega stresa in njegove prostorske variabilnosti znotraj mest. Metodologija združuje mikroskopske simulacije urbane mikroklime z analizo urbanistične morfologije, da bi se pridobile natančne ocene toplotnega stresa v različnih delih mest.

Postopek deluje na dva glavna načina. Prvi del temelji na simulacijah vetrovnih polj na mikroravni, kjer se izračuna povezava med povprečno hitrostjo vetra v posameznih celicah in urbano morfologijo, kar omogoča določanje treh vrednosti za opis vetrovnega polja na mreži. Drugi del zajema izračun šestih vrednosti temperature, upoštevajoč dve glavni smeri ulic v mestu. Kombinacija teh podatkov omogoča generiranje 54 različnih kombinacij parametrov, na podlagi katerih se izračunajo indeksi toplotnega stresa, v tem primeru UTCI (Universal Thermal Climate Index) in statistične značilnosti tega indeksa.

Predavatelj je predstavil praktične primere uporabe metodologije. Najprej je bil omenjen Madrid, zdaj pa je podrobneje predstavljen primer Valencie, tretjega največjega mesta v Španiji z več kot 800.000 prebivalci, ki leži ob sredozemski obali. Simulacije so bile izvedene z različnimi prostorskimi ločljivostmi (3 km, 1 km, 300 m) za en mesec, avgust 2023, ki je bil zaznamovan z vročinskimi valovi.

Posebna pozornost je bila posvečena urbani morfologiji, saj ima ta ključen vpliv na lokalni toplotni stres. Za simulacijo so uporabljeni podatki Local Climate Zone (LCZ), ki razvrščajo urbano območje glede na gostoto, višino stavb, širino ulic in druge parametre. Na primer, v središču mesta (LCZ 2) so ulice ozke (povprečna širina 10 m), stavbe visoke 17,5 m in zelo gosto zgrajene, medtem ko so v manj naseljenih predelih (LCZ 8) stavbe nizke, ulice široke (32 m) in manj gosto zgrajene. Tretja tipologija (LCZ 6) predstavlja nizke, a bolj ozke ulice v notranjosti mesta.

Simulacije so bile validirane s podatki meritev, da se zagotovi njihova natančnost. Predavatelj je pokazal, kako je metodologija omogočila prostorčno razločeno oceno toplotnega stresa, kar omogoča prepoznavanje kritičnih točk v mestih, kjer so prebivalci najbolj izpostavljeni vročini. Tak pristop je zelo pomemben za urbanistično načrtovanje in strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, saj omogoča ciljno usmerjene ukrepe, kot so izboljšave senčenja, povečanje zelenih površin ali prilagoditev urbanih struktur.

Predavanje tako združuje napredno modeliranje klimatskih podatkov, urbano morfologijo in analizo toplotnega stresa, kar omogoča celovito razumevanje izpostavljenosti prebivalcev vročini v urbanih okoljih in pripomore k boljšemu načrtovanju mest, prilagojenih ekstremnim temperaturam.

Rasmus Benestad

Modeliranje, kako lahko podnebne spremembe vplivajo na izbruh driske

Predavanje predstavlja nov raziskovalni projekt SPRINGS, ki se ukvarja z vplivom podnebnih sprememb na izbruhe driske in širše na zdravstvene posledice povezane z vodo. Predavatelj je vodja delovnega paketa projekta in pojasnjuje, da je cilj projekta predvsem podpora zdravstvenemu sektorju z informacijami o tveganjih in preventivnih ukrepih.

Projekt se osredotoča na povezavo med ekstremnimi vremenskimi dogodki (kot so močne padavine in vročina), ki vplivajo na odtok, kakovost vode in širjenje patogenov, ter posledičnimi izbruhi bolezni. Koncept projekta temelji na razumevanju celotnega verižnega učinka: podnebne spremembe povzročajo ekstremne vremenske pojave, ki v reke in vodne vire spravijo kontaminante, kar vpliva na mikrobiološko kakovost vode, količino razpoložljive vode in s tem na bolnišnične obremenitve in izbruhe bolezni.

Za dosego ciljev projekt uporablja kombinacijo različnih modelov, ki pokrivajo različne dejavnike:

·         Podnebni modeli, ki simulirajo spremembe temperature in padavin.

·         Modeli patogenov, ki ocenjujejo tveganje širjenja bolezni v vodnih virih.

·         Zdravstveni modeli, ki povezujejo izpostavljenost patogenom z izbruhi bolezni.

·         Vpliv na politiko in upravljanje z vodo, kjer rezultati služijo kot podlaga za izboljšanje pripravljenosti in odpornosti družbe na podnebne ekstreme.

Projekt je ambiciozen, saj želi izboljšati prilagoditvene strategije in politike za zdravje planeta, hkrati pa omogočiti celovit vpogled v tveganja za populacije. Posebno pozornost daje evaluaciji podnebnih modelov, saj je pogosto prezrta, kljub temu da je ključna za zanesljive rezultate. Prav tako razvijajo metode nizko resolucijskega preračunavanja (downscaling), ki omogočajo pretvorbo statističnih lastnosti podnebnih podatkov v časovne vrste, primerne za napajanje modelov vode.

Projekt vključuje tudi pilotne študije na različnih lokacijah, kjer preizkušajo metode in modele:

1.      Bangladeš, kjer so glavni problemi obalne in estuarijske poplave, otroška podhranjenost, nezadostna oskrba z vodo in sanitarijami, neurejeno urbano naselje, revščina ter omejen dostop do zdravstvenih in izobraževalnih storitev.

2.     Tanzanija, kjer se soočajo s poplavami in sušami, otroško podhranjenostjo, negotovostjo glede hrane, nezadostno vodo in sanitarijami ter vplivom živinoreje in kmetijstva.

3.     Romunija, kjer so glavni izzivi površinske poplave, plazovi in hitro nastajajoče poplave.

Predavatelj je poudaril, da SPRINGS povezuje podnebne, hidrološke in zdravstvene modele, da bi omogočil celovito oceno tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Cilj je povečati pripravljenost družbe, zmanjšati število izbruhov bolezni in prispevati k bolj trajnostnemu upravljanju z vodo in javnim zdravjem.

Aleksandra Kazmierczak

Odzivanje na vplive podnebnih sprememb na zdravje in dobro počutje ljudi

Alexandra K. iz Evropske agencije za okolje (EEA) predstavi delo agencije in njen pristop k spremljanju ter ocenjevanju vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi in splošno dobrobit. EEA je neodvisna institucija EU, ki sodeluje s 38 državami članicami in pridruženimi državami ter zbira podatke o okolju, vključno s kakovostjo zraka, vode, biotsko raznovrstnostjo in vplivi podnebnih sprememb. Ena ključnih nalog agencije je tudi prilagajanje na podnebne spremembe z vidika zdravja ljudi in širšega družbenega ter ekosistemskega vpliva.

Agencija je marca letos objavila prvo evropsko oceno tveganja podnebnih sprememb, ki izpostavlja povečanje tveganj za ljudi in okolje. Pričakuje se, da bodo:

·         temperature naraščale,

·         pojava vročinskih valov bodo pogostejša,

·         v severni Evropi bo več padavin, medtem ko jih bo v južni Evropi manj,

·         pogostejše bodo močnejše padavine, kar lahko vodi v poplave.

Posebna pozornost je namenjena človeškemu zdravju in dobrobiti, saj podnebne spremembe vplivajo neposredno (vročinski stres, požari) in posredno (učinki na pridelavo hrane, cene hrane, prehranske navade, ekosistemske spremembe). EEA opozarja tudi na:

·         vpliv invazivnih vrst in alergij,

·         zmanjšano hlajenje urbanih območij zaradi vročine in suše,

·         vpliv na vodo, kjer suša zmanjša razredčenje onesnaževalcev, poplave pa lahko hitro sprostijo onesnaževalce v reke,

·         vpliv na infrastrukturo (promet, zdravstvo, šole) ter ekonomijo in finance.

Najbolj nujna tveganja za zdravje so vročinski stres, gozdni požari (zaradi uničenja infrastrukture in emisij dima) ter patogeni v obalnih vodah, kjer toplejša voda omogoča širjenje patogenov, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje ljudi. Kljub temu je pripravljenost na te spremembe še vedno nezadostna, tako na politični kot na infrastrukturni ravni.

V sklopu evropske politike se je situacija v zadnjih 20 letih bistveno izboljšala. Uvedeni so Evropski podnebni zakon in Evropska strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, pod katere spada tudi Evropski observatorij za podnebje in zdravje. Observatorij je namenjen:

·         zbiranju in analiziranju podatkov o vplivih podnebnih sprememb na zdravje,

·         identificiranju vrzeli v znanju o vplivih in možnih rešitvah,

·         sodelovanju z raziskovalci, javnozdravstvenimi strokovnjaki in drugimi institucijami po Evropi.

Observatorij združuje različne deležnike, vključno z Evropsko komisijo, EEA, Cernusom WH in evropskimi raziskovalnimi mrežami, kot je Countdown Europe, ter podpira razvoj znanstveno utemeljenih politik za zmanjševanje tveganj podnebnih sprememb za zdravje ljudi.

Predavateljica poudarja, da je pridobivanje podatkov in sistematično spremljanje nujno, saj brez tega ni mogoče učinkovito pripraviti družbe na prihodnje podnebne ekstreme in zaščititi ranljive skupine prebivalstva. Cilj je zagotoviti, da bodo odločevalci imeli zanesljive informacije, ki jih bodo vodile k boljšim prilagoditvenim strategijam in zaščiti zdravja ljudi v Evropi.

Maria de Fatima Andrade

Projekt WMO GAW Urban Research Meteorology and Environment (GURME)

Maria de Fatima Andrade iz Univerze v São Paulu predstavi delo in strukturo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) ter povezavo z urbanimi območji skozi program Global Atmospheric Watch (GAW). WMO združuje skoraj 200 držav članic in koordinira delo številnih nacionalnih strokovnjakov, raziskovalcev in akterjev iz akademskega in zasebnega sektorja. Organizacija deluje kot ustanoviteljica IPCC in pokriva različna tehnična področja, med katerimi so znanost, inovacije, infrastruktura in storitve.

Predavateljica poudari, da je pomembnost urbanih območij ključna z vidika podnebja, vremena in kakovosti zraka, saj mesta predstavljajo gosto poseljena območja z intenzivno antropogeno dejavnostjo, kar vpliva na lokalno in regionalno klimo. Program GAW je del sektorja atmosferske sestave znotraj WMO, ki se osredotoča na zbiranje, analizo in distribucijo podatkov o atmosferskih komponentah, kot so aerosoli, plini, stratosferski ozon in toplogredni plini. Program združuje aktivnosti na področju znanosti, storitev in infrastrukture, kar omogoča tako razvoj raziskovalnih projektov kot zagotavljanje podatkov in storitev za širšo skupnost.

V okviru GAW se zbirajo in analizirajo podatki iz številnih merilnih postaj po svetu, ki pokrivajo več kot 200 parametrov. Ti podatki so dostopni javnosti preko spletnega portala WMO, kjer lahko uporabniki preverijo status posamezne postaje, dostopajo do podatkov in jih prenesejo za nadaljnjo analizo. Pandra izpostavi, da so ti podatki ključni za razumevanje urbanih vplivov na podnebje in kakovost zraka ter za pripravo znanstveno utemeljenih politik in rešitev.

Poudarek predavanja je tudi na posebnih aktivnostih GAW, ki se ukvarjajo z različnimi ekstremnimi pojavi in okoljskimi vprašanji, kot so:

·         sončne nevihte in njihov vpliv na ozon in sevanje,

·         gozdni in drugi požari ter emisije onesnaževalcev,

·         sledenje toplogrednim plinom in izboljšanje kakovosti podatkov.

Predavateljica izpostavi, da GAW omogoča napredno znanstveno podporo, infrastrukturno bazo in storitve, ki so ključne za globalno in lokalno razumevanje podnebnih procesov, še posebej v urbanih območjih. Poleg tega program podpira tudi sodelovanje med raziskovalnimi skupinami, institucijami in javnimi akterji, kar omogoča učinkovitejše upravljanje z atmosfero in prilagajanje urbanih okolij na podnebne spremembe.

Na koncu poudari, da je dostopnost in preglednost podatkov ključna za raziskovalce in odločevalce, saj omogoča analizo trendov, spremljanje kakovosti zraka in razvoj ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev v mestih. S tem GAW predstavlja pomembno orodje za razumevanje, predikcijo in prilagajanje urbanih območij na podnebne in atmosferske spremembe.

Thanos Damialis

Alergije in druge okoljske bolezni: od podnebnih sprememb do koncepta »eno zdravje« in do večizpostavitve

Predavatelj, asist. prof. na univerzi Thalon AR, se je osredotočil na alergije in druge okoljske bolezni ter izpostavil, da je treba te pojave obravnavati skozi prizmo multi-izpostavljenosti oziroma sočasnega vpliva več okolijskih dejavnikov, ne le sprememb podnebja.

Začetek predavanja je temeljil na trdnih dejstvih: po podatkih IPCC je opazen porast neokužnih bolezni, ki trenutno povzročajo približno 3,7 milijona smrti letno. Alergije so med temi boleznimi, pogosto opisane kot okoljske bolezni ali celo “pandemija stoletja”, še pred COVID-19 pandemijo.

Predavatelj je poudaril, da pogostnost in intenzivnost alergijskih simptomov narašča zaradi več dejavnikov, med drugim sprememb življenjskega sloga, poslabšane kakovosti okolja ter urbanizacije. Naraščanje alergij ni enostavno razložljivo; gre za kombinacijo različnih vplivov, ki vključujejo genetske predispozicije, okoljske sprožilce, spremembe v prehrani, stres in dostop do zdravstvenih storitev.

Posebno pozornost je predavatelj namenil migracijam – tako ekonomskim kot podnebnim in vojnim migracijam. Selitev pomeni, da so ljudje izpostavljeni novim alergenom, spremenjeni prehrani, drugačnim zdravstvenim sistemom in stresu, kar lahko vpliva na pojavnost alergij in drugih okoljskih bolezni.

Primer, ki ga je izpostavil, je Grčija, kjer so že pred dvajsetimi leti zabeležili eksponentno povečanje koncentracij peloda (pollena), kar je vodilo do pogostejših in močnejših alergijskih simptomov. Povečanje je bilo od dvakrat do petkrat višje kot prejšnje vrednosti. Podobni trendi so opaženi tudi v Švici in drugih državah, kar kaže na globalni fenomen.

Poudarek predavanja je bil tudi na časovni dinamiki sezonskih alergij: sezona alergij se pojavlja prej, je lahko daljša in intenzivnejša, kar povzroča zgodnejše in močnejše simptome pri občutljivih posameznikih. To ima pomembne posledice za javno zdravje, saj podaljšana in intenzivna sezona povečuje obremenitev zdravstvenega sistema.

V kontekstu sočasne izpostavljenosti (co-exposure) in One Health pristopa predavatelj opozarja, da alergije in druge okoljske bolezni niso enostavni pojav, temveč rezultat kombinacije številnih okoljskih, socialnih in podnebnih dejavnikov. Z naraščajočimi spremembami okolja in urbanizacijo se interakcije med dejavniki podnebja, onesnaževanja in alergenskih snovi vse bolj zapletajo, kar zahteva multidisciplinaren pristop k razumevanju in obvladovanju bolezni.

Zaključek predavanja je poudaril, da spremljanje trendov peloda, izboljšanje monitoring sistemov in razumevanje multi-izpostavljenosti predstavljajo ključno strategijo za napovedovanje in obvladovanje alergij ter drugih okoljskih bolezni v sodobnem svetu.

Heinke Schlünzen

Komunikacija in prenos znanja prek standardov: Ocenjevanje toplotnih učinkov za urbana območja

Predavateljica je predstavila temo, ki je nekoliko mimo običajnega področja raziskav, a izjemno pomembno za prakso – to je komunikacija in prenos tehničnih standardov na področju ocenjevanja toplotnih učinkov, s primerom ITEX indeksa za urbano območje. Predavanje je nastalo v sodelovanju med predavateljem, Univerzo v Kini in Andreasom Scz iz Združenja nemških inženirjev (VDI).

Začela je s konkretnim primerom, ki naj bi ilustriral kompleksnost urbane toplotne otočnosti. Udeležence je povabila, da si sami oblikujejo vtis o grafu, ki prikazuje letno variacijo temperature za različne površine (npr. črna telesa in gozd) in je prikazana skozi vse mesece leta. Poudarila je, da je pri interpretaciji takih rezultatov ključno upoštevati različne merilne značilnosti:

·         Lokacija opazovalne točke – ali je v urbanem središču, na obrobju ali v ruralnem okolju.

·         Časovno povprečje – ali gre za dnevno, nočno ali letno povprečje ter ali je ekstremni vrednosti upoštevana ali ne.

·         Tip urbane toplotne otočnosti – površinska ali atmosferska, saj to močno vpliva na interpretacijo.

Opozorila je, da pogosto v predstavitvah in publikacijah ni jasno definirano, kakšne so metode, povprečja in tip toplotne otočnosti, kar otežuje primerjavo rezultatov in prenos znanja med raziskovalci, inženirji in urbanisti.

Kot primer dobre prakse je predstavil delo, izvedeno v okviru World Meteorological Organization (WMO), kjer so več raziskovalcev in organizacij sodelovali pri določitvi standardiziranih meritev urbanih toplotnih otokov. Takšni skupni projekti omogočajo, da se različne metode uskladijo, podatki pa so bolj primerljivi in uporabni za urbanistične odločitve.

Drugi del predavanja se je osredotočil na splošne vidike komunikacije znanja:

·         Komunikacija ni samo prenos dejstev, temveč vključuje jezik, medium in interpretacijo.

·         Prejemniki sporočila pogosto razumejo drugače, kot je bilo mišljeno, zato je potrebno jasno definirati vse pogoje, parametre in metode.

·         Poudaril je, da pravilna in jasna komunikacija znanstvenih rezultatov ni le akademska formalnost, temveč ključna za sprejemanje odločitev na ravni urbanega načrtovanja, politike in infrastrukture.

Zaključila je z mislijo, da je transparentnost v standardih in podatkih ter usklajena komunikacija med strokovnjaki ključnega pomena, da lahko znanstveni rezultati resnično prispevajo k izboljšanju urbanih okolij in zmanjševanju negativnih vplivov toplotnih obremenitev.

Lidija Srnec

Biometeorologija v DHMZ - operativne in raziskovalne dejavnosti

Predavateljica je predstavila delo Hrvaške meteorološke in hidrološke službe (Croatian Meteorological and Hydrological Service – DHMZ) na področju biometeorologije, zlasti kako vreme vpliva na zdravje ljudi in kako se ti podatki uporabijo v praksi.

Redne biometeorološke napovedi

DHMZ redno izdaja biometeorološke napovedi:

• Dvotedensko: vsako torek za naslednje tri dni in vsak petek za naslednje štiri dni.

• Dnevne posodobitve: če se atmosferske razmere močno spremenijo.
  
  

Napoved temelji na kombinaciji lokalnih raziskav (Brezovski in drugi) ter evropskih in katijskih referenc, ki obravnavajo vpliv vremena na zdravje ljudi. Rezultati so prikazani na simboličen način, na primer:

• Nasmejani obraz = ugodno vreme.

• Žalosten obraz = vreme lahko vpliva na določene skupine ljudi.
  
  

Besedilna komponenta napovedi pojasni, katerim skupinam prebivalstva lahko vreme povzroči težave.

Sistem opozarjanja na vročinske valove

Hrvaška ima operativen sistem za opozarjanje na vročinske valove, ki deluje od leta 2012, med majem in septembrom:

• Sistem temelji na pragih minimalnih in maksimalnih temperatur za osem regij v državi.

• Ko so ti pragovi napovedani za naslednje štiri dni, se sproži alarm.

• V sistem so vključeni: Ministrstvo za zdravje, Inštitut za javno zdravje, DHMZ, Rdeči križ in druge institucije.

• Osnova za pragove je analiza mortalitete in temperaturnih podatkov, ki sta jo razvila Zaninovich in Matzarakis.
  
  

Za razliko od vročinskih valov ima DHMZ tudi sistem opozarjanja na hladne valove, ki deluje med decembrom in februarjem in je uveden nekaj let po vročinskih opozorilih.

Napoved UV indeksa in termalnega udobja

DHMZ poleg temperaturnih napovedi ponuja tudi:

• UV indeks napovedi: prikazan za Hrvaško in širšo evropsko območje, temelji na satellitskih DVD produktih.

• Termalni udobniški indeks (thermal comfort index): temelji na Aladin modelu in upošteva temperaturo, veter in vlago. Uporabniki lahko preverijo napoved za različna mesta v Hrvaški za tri dni naprej.
  
  

Novosti

• Razvili so novi biometeorološki indeks termalnega udobja, ki ni javno dostopen, temveč za interno in mednarodno rabo.

• Novi indeks prikazuje posebno razporeditev UTCI in PET indeksov, kar omogoča boljše razlikovanje med različnimi indikatorji toplotnega stresa.

Povzetek pomena

Delo Hrvaške meteorološke in hidrološke službe na področju biometeorologije:

1.  Omogoča operativno napovedovanje vpliva vremena na zdravje prebivalcev.

2. Ponuja sisteme za opozarjanje pri ekstremnih temperaturah (vročinski in hladni valovi).

3. Uporablja različne biometrijske indekse, kot so UV, termalni udobniški indeks in novi indeks za natančnejše ocene tveganja.

4. Omogoča ciljno informiranje ranljivih skupin prebivalstva in podpira javno zdravje.

Predavateljica je s tem pokazala, kako lahko meteorološki podatki neposredno vplivajo na javno zdravje in kako so ti podatki sistematično integrirani v operativne napovedi in opozorila.

Pablo Fernandez de Arroyabe

From biometeorological science to emotional communication of risk 

Predavatelj je predstavil temo “From Biological Science to Emotional Communication of Risk and Science”, pri čemer je poudaril, da učinkovitost komunikacije podnebnih in bioloških tveganj ni le vprašanje prenosa informacij, temveč tudi način, kako so te informacije podane čustveno in senzorično, da jih prejemniki razumejo in lahko na njih ustrezno reagirajo.

Cilji predavanja

1.  Razumevanje pomena učinkovite komunikacije podnebnih in bioloških tveganj v sodobni družbi.

2. Ozaveščanje o procesu komunikacije, tako na osebni kot na družbeni ravni.

3. Oceniti posledice neustrezne komunikacije, ki lahko vodijo do napačnih odločitev ali slabše pripravljenosti.

Predavatelj je izpostavil, da naslov “Emotional Communication” poudarja, da pri sporočanju tveganj ni dovolj le posredovanje dejstev, temveč je pomembno vključevanje čustvenega vidika sporočila.

Biometrologija in jezik

• Biometrologija se ukvarja s preučevanjem interakcije med živimi organizmi in atmosferskimi procesi, ne zgolj s podnebjem ali vremenom.

• Pri sporočanju teh informacij je ključna točnost in natančnost jezika:

  • Točnost = kako blizu je opis resničnosti.

  • Natančnost = kako dosledno možgani (kot “instrument”) interpretirajo sporočilo.
    
    

Predavatelj je poudaril moč besed, ki lahko oblikujejo razumevanje resničnosti, in opozoril, da so slabi ali netočni izrazi pogosto vzrok za napačno interpretacijo tveganj.

Senzorični vzorci komunikacije

• Vsaka oseba uporablja tri vzorce za komunikacijo:

1.  Auditivni – osredotočen na besede in zvoke.

2. Vizualni – osredotočen na slike, grafike in vizualne predstavitve.

3. Kinestetični – osredotočen na občutke, gibanje in telesne senzacije.

• Ko sporočamo informacije, moramo upoštevati, da prejemniki pogosto različno interpretirajo sporočilo, ker imajo različne prevladujoče senzorične vzorce.

• Feedback je ključnega pomena – spremljanje reakcij občinstva in prilagajanje načina sporočanja izboljša razumevanje.

Komunikacija tveganj

• Pri komuniciranju podnebnih in bioloških tveganj je pomembno:
  
  

1.  Izbrati ustrezne besede glede na prevladujoči senzorični vzorec prejemnika.

2. Zagotoviti točnost in natančnost informacij.

3. Vključiti čustveni vidik, ki poveča prepoznavnost in motivacijo za ukrepanje.

4. Razumeti, da neučinkovita komunikacija vodi do napačnih odločitev, zmanjšane pripravljenosti in pomanjkljive zaščite ranljivih skupin.

• Predavatelj je izpostavil primer, kako vizualne, auditivne in kinestetične besede vplivajo na razumevanje sporočila in kako lahko napačna uporaba povzroči zmedo ali ignoranco tveganja.

Primer dobre prakse

• V mestu Santander (Severna Španija) so razvili plan prilagajanja na podnebne spremembe, ki vključuje:

  • Jasno in čustveno premišljeno sporočanje tveganj prebivalstvu.

  • Integracijo različnih medijskih formatov, ki naslavljajo vse tri senzorične vzorce.

  • Uporabo vizualnih in kinestetičnih elementov za povečanje razumevanja in pripravljenosti.
    
    

Predavatelj je pokazal, da je učinkovita komunikacija tveganj kombinacija natančnih informacij, čustvenih sporočil in prilagojenih senzoričnih pristopov, ki omogočajo, da sporočilo doseže čim širše občinstvo in povzroči ustrezno odzivanje.

Zaključek

• Besede so močne, vendar je njihova učinkovitost odvisna od načina, kako jih uporabimo.

• Pri komuniciranju tveganj je ključno upoštevati prevladujoči senzorični vzorec prejemnikov, čustveni naboj sporočila in točnost informacij.

• Učinkovita komunikacija ni le informiranje, ampak tudi oblikovanje zavedanja in spodbujanje dejanj na osebni in družbeni ravni.

 

Aida Perramon Malavez

Povezava temperature in absolutne vlažnosti z gripo v Kataloniji v Španiji

Predavanje je predstavilo raziskavo, ki se osredotoča na povezavo med temperaturo, absolutno vlažnostjo in pojavnostjo gripe v Kataloniji. Predavatelj je PhD študent na področju računalniške biologije in kompleksnih sistemov na Univerzi v Pochni, Katalonija, in je poudaril, da raziskava ni meteorološka, temveč se osredotoča na vpliv podnebnih pogojev na širjenje virusnih okužb.

Osnovne informacije o gripi

Gripa je sezonska virusna bolezen, ki se v Kataloniji pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Obstajata dve glavni vrsti virusa: A in B, ki se nekoliko razlikujeta po nalezljivosti in epidemiološki dinamiki. Razpoložljiva je cepiva, vendar zaradi stalnega mutiranja virusov vsako leto pripravijo novo cepivo, ki morda ni popolnoma učinkovito. Vsako leto z gripo zboli približno 5–20 % prebivalcev, kar povzroča preobremenitev zdravstvenega sistema, še posebej v mestih, kot je Barcelona z več kot milijonom prebivalcev.

Sezonska dinamika in podnebni vplivi

Podatki, zbrani pred pandemijo COVID-19, kažejo jasno sezonsko dinamiko gripe, pri čemer so obdobja večjih izbruhov povezana z nizkimi temperaturami in nizko absolutno vlažnostjo. Med pandemijo COVID-19 je ta dinamika začasno motena, vendar se sistem počasi vrača v preteklo sezonsko vzorce.

• Temperatura: Nižje temperature povečujejo prenos virusa.

• Absolutna vlažnost: Nizka vlažnost spodbuja obstoj virusnih delcev v zraku in omogoča njihovo daljše preživetje.

• Druge podnebne značilnosti: Virus gripe bolje preživi v klimatskih pogojih z malo prezračevanja, nizko izpostavljenostjo UV-sevanju in pri kopičenju aerosolnih delcev (AOS).

Cilji raziskave

Raziskava si prizadeva:

1.  Določiti povezavo med transmissivnostjo gripe in podnebnimi dejavniki, kot sta temperatura in absolutna vlažnost.

2. Modelirati in napovedovati sezonske epidemije gripe z uporabo podatkov o podnebju in zgodovinskih incidencah bolezni.

Viri podatkov

Za analizo so bili uporabljeni trije glavni viri podatkov:

1.  Sistem nadzora nad virusnimi okužbami dihal (CIVIC) v Kataloniji – dostopni dnevni podatki o klinično diagnosticirani gripi v Barceloni.

2. Meteoroški podatki – dnevni podatki o temperaturi in relativni vlažnosti, ki so bili pretvorjeni v absolutno vlažnost.

3. Podatki o prebivalstvu – letni podatki o številu prebivalcev Barcelone, potrebni za izračun incidenc bolezni.

Ti podatki omogočajo korelacijo med podnebnimi pogoji in razširjenostjo gripe, kar je ključno za napovedovanje prihodnjih epidemij in pripravo zdravstvenih sistemov.

Ugotovitve in implikacije

Predhodni rezultati kažejo, da gripa uspeva v hladnem in suhem okolju, kar potrjuje sezonske vzorce. Razumevanje te povezave je bistveno za:

• Zdravstveno načrtovanje in obvladovanje preobremenjenosti zdravstvenih storitev v zimskem času.

• Preventivne ukrepe, kot so kampanje cepljenja in obveščanje prebivalstva o tveganjih v določenih podnebnih pogojih.

• Razvoj modelov napovedovanja epidemij, ki vključujejo meteorološke spremenljivke, kar lahko pomaga pri strateškem odločanju na ravni javnega zdravja.

Predavanje je tako osvetlilo pomembno interakcijo med okoljem in virusnimi okužbami, pri čemer je poudarek na tem, da podnebni dejavniki niso le opazovalni podatki, ampak aktivni determinanti širjenja gripe, kar ima neposredne posledice za javno zdravje in zdravstveno politiko.

David M. Schultz

Vpliv vremena na širjenje COVID-19: Neuspeh znanstvenega podviga v letih 2020 in 2021

Predavanje se je osredotočilo na raziskave o vplivu podnebnih dejavnikov na širjenje COVID-19 ter na izzive in težave, s katerimi se soočajo raziskovalci, ki preučujejo to tematiko. Predavatelj, ki je sodeloval z Ling Tan z Univerze v Manchesterju, je predstavil svoje ugotovitve glede kakovosti in zanesljivosti zgodnjih študij ter širšega stanja literature.

Uvod in kontekst

Sredi pandemije COVID-19 so številni raziskovalci poskušali ugotoviti, kako temperatura, vlažnost zraka, hitrost vetra in druge meteorološke spremenljivke vplivajo na prenos virusa. Vendar so se pri tem pojavile številne protislovne ugotovitve, kar je sprožilo potrebo po kritični analizi literature.

Predavatelj je kot primer izpostavil zgodnjo študijo iz aprila 2020, ki je preučevala širjenje COVID-19 v Jakarti. Grafi v študiji so kazali hitro rast primerov, vendar so se pojavile številne težave:

• Število dni v analizi ni bilo jasno (en graf je pokazal 11 dni, drugi 29).

• V podatkih so bili vključeni ničelni dnevi brez pojasnila, kar je bilo nenavadno in neobičajno za epidemiološko stanje.

• Graf, ki naj bi prikazoval povečanje primerov, tega dejansko ni ustrezno prikazal.
  
  

Kljub tem pomanjkljivostim je bila študija izjemno citirana, saj je postala “hot paper” in v manj kot enem letu dosegla več kot tisoč citatov. Še bolj zaskrbljujoče je bilo, da je bila študija sprejeta isti dan, ko je bila oddana, in objavljena že dva dni kasneje, kar je dvignilo vprašanja o postopkih recenzije in kakovosti znanstvenih publikacij med pandemijo.

Analiza literature

Predavatelj in njegova ekipa sta se odločila za dve dopolnjujoči pristopi:

1.  Meta-regresijska analiza 158 člankov, ki so vsebovali kvantitativne podatke o povezavi med podnebnimi spremenljivkami in širjenjem COVID-19.

2. Širša kritična ocena literature, da bi razumeli, kako objavljanje hitrih študij med pandemijo vpliva na kakovost in zanesljivost ugotovitev.

Cilj teh pristopov je bil poudariti izzive, s katerimi se soočajo raziskovalci:

• Neenotnost metodologij in podatkovnih nizov.

• Različna merila in definicije epidemioloških spremenljivk.

• Hitro objavljanje brez ustrezne recenzije, kar povečuje tveganje za širjenje nepreverjenih ali napačnih informacij.

Glavne ugotovitve

Predavatelj je izpostavil, da je povezava med podnebnimi spremenljivkami in širjenjem COVID-19 zapletena in pogosto preoblikovana s strani drugih dejavnikov, kot so:

• Različne strategije omejevanja pandemije.

• Družbeni in vedenjski dejavniki (socialna distanca, maske, mobilnost).

• Neenotnost epidemioloških podatkov med državami in regijami.
  
  

Kljub temu meta-analiza omogoča, da se identificirajo splošni trendi in oceni moč vpliva podnebnih spremenljivk na širjenje bolezni.

Priporočila

Na koncu predavanja so bila podana praktična priporočila za raziskovalce in širšo znanstveno skupnost:

1.  Boljša preglednost podatkov – jasno navajanje časa opazovanja, virov podatkov in metod analize.

2. Standardizacija meritev in metodologij – za lažjo primerljivost med študijami.

3. Opozorilo na hitre publikacije – znanstvene ugotovitve med krizami je treba interpretirati previdno, saj hiter ritem objavljanja lahko vodi do napak.

4. Kombinacija epidemioloških in podnebnih podatkov – za realističnejše modeliranje širjenja bolezni.

Zaključek

Predavanje je osvetlilo, kako kompleksno je preučevanje vpliva vremena na prenos COVID-19, in opozorilo, da so zgodnje študije pogosto prehitro objavljene in nekonsistentne. Kljub temu lahko skrbno analizirani podatki in meta-analize pomagajo razumeti splošne trende in izboljšati pripravljenost in odzivnost zdravstvenih sistemov pri prihodnjih epidemijah.

Emma Markey

Vzpostavitev irske mreže za cvetni prah

 
Emma, višja meteorološka uradnica pri Met Éireann, irskem meteorološkem uradu, je v svojem predavanju predstavila pomen spremljanja bioaerosolov, zlasti peloda, za zdravje ljudi in okolje v Irski. Čeprav se bioaerosoli pogosto povezujejo predvsem z alergijami, imajo širok spekter učinkov, tako na človeka kot na ekosistem. Emma je poudarila, da je spremljanje bioaerosolov v Irski dolgo zanemarjeno, čeprav so njihove posledice za javno zdravje in okolje izjemno pomembne.

Bioaerosoli so delci, ki izhajajo iz bioloških virov, kot so virusi, bakterije, glivične spore in seveda pelod. Pelod je ena od najbolj prepoznavnih oblik bioaerosolov, saj povzroča ali poslabšuje alergije, med njimi najpogostejšo obliko, alergični rinitis, bolj znan kot seneni nahod. Trenutno naj bi imelo približno 30–40 % Evropejcev vsaj eno obliko sezonske alergije, kar predstavlja pomembno javnozdravstveno tveganje. To velja še posebej za Irsko, ki ima četrto najvišjo stopnjo astme na svetu, saj izpostavljenost bioaerosolom pogosto poslabša respiratorne bolezni.

Poleg neposrednih zdravstvenih učinkov imajo bioaerosoli tudi okoljske vplive. Lahko delujejo kot nukleacije za kondenzacijo in nastanek ledu v oblakih, s čimer vplivajo na oblačnost in hidrološki ciklus. Poleg tega prispevajo k širjenju invazivnih rastlinskih vrst in rastlinskih bolezni, kar lahko vpliva na lokalni ekosistem in kmetijstvo.

Emma je pojasnila, da spremljanje peloda in drugih bioaerosolov omogoča več koristi. Za ljudi z alergijami in respiratornimi boleznimi je ključnega pomena za napovedovanje dni z visokimi koncentracijami peloda, saj jim omogoča, da se ustrezno zaščitijo ali prilagodijo svoje aktivnosti. Za kmetijstvo spremljanje bioaerosolov omogoča napovedovanje pridelkov, zgodnje odkrivanje rastlinskih bolezni in invazivnih vrst, kar lahko prepreči širjenje škodljivih organizmov in zmanjšanje pridelka.

Kljub pomembnosti tega spremljanja je bila monitoring peloda v Irski dolgo časa zanemarjena, dolgoročne študije pa so se začele šele okoli leta 2017–2018. Met Éireann pa zdaj aktivno gradi dolgoročne programe spremljanja in napovedovanja bioaerosolov, da bi izboljšala javno zdravje in podporo kmetijstvu.

Emma je nato predstavila tudi povezavo med urbanizacijo, podnebnimi spremembami in povečanjem alergij. Urbanizacija vodi do povečane izpostavljenosti antropogenim onesnaževalom, ki občutljivost dihal še povečajo. Podnebne spremembe, predvsem globalno segrevanje, vplivajo na rast in sezono peloda: višje ravni CO₂ povečujejo proizvodnjo peloda pri alergogenih rastlinskih vrstah, toplejši spomladanski meseci podaljšujejo sezono peloda, kar podaljšuje čas izpostavljenosti alergikom, hkrati pa spremembe v podnebju omogočajo širjenje alergogenih rastlin na nova območja.

Za učinkovito spremljanje bioaerosolov se uporabljajo različne metode in instrumenti, ki omogočajo natančno zbiranje podatkov o vrstah in koncentracijah delcev. Ti podatki so dostopni raziskovalcem in javnosti ter služijo kot osnova za razvoj napovednih modelov, ki lahko predvidijo obdobja visoke izpostavljenosti pelodu in omogočijo preventivne ukrepe.

Emma je zaključila, da bodo bioaerosoli še naprej predstavljali resno tveganje za zdravje, zlasti zaradi vse večje urbanizacije in podnebnih sprememb. Spremljanje in napovedovanje bioaerosolov je nujno za zaščito javnega zdravja in kmetijstva, hkrati pa je pomembno za zmanjševanje negativnih učinkov na ekosistem. Dolgoročni programi spremljanja in natančni napovedni modeli so ključni, da se lahko na izzive alergij in bioaerosolov učinkovito odzovemo tudi v prihodnosti.

Meurville Marie-Pierre

EUMETNET AutoPollen: gradnja evropske mreže za samodejno zaznavanje bioaerosolov

Meurville Marie-Pierre, znanstvena koordinatorka programa AUTOP za spremljanje bioaerosolov, ki ga koordinira MeteoSwiss, je predstavila delo in prihodnje cilje tega programa ter izpostavila pomen spremljanja bioaerosolov, kot so pelod, glivične spore in bakterije, za različna področja znanosti in družbe. Bioaerosoli so ključni tako za razumevanje vplivov podnebnih sprememb kot tudi za zdravje ljudi in kmetijstvo, saj lahko predstavljajo patogene za rastline ali povzročajo alergijske reakcije pri ljudeh.

Ena od največjih izzivov pri spremljanju bioaerosolov je njihova ogromna velikostna raznolikost – od beljakovin, ki merijo le nekaj nanometrov, do glivičnih spor in peloda, ki lahko presegajo 100 mikrometrov. Poleg tega so koncentracije bioaerosolov v zraku zelo nizke v primerjavi z drugimi delci, kot so delci prahu ali onesnaževalci iz izgorevanja. Za primer, je Meurville Marie-Pierre prikazala podatke o brezovem pelodu v Münchnu za leto 2024, kjer je bilo maksimalno število delcev približno 1.200 na kubični meter zraka, kar je milijardo krat manj kot koncentracije PM10 ali PM2.5, ki se merijo za kakovost zraka. Kljub temu bioaerosoli vplivajo na zdravje do 30–40 % evropskega prebivalstva, povzročajo pa gospodarsko škodo v višini 50–150 milijard evrov letno, pri čemer se pričakuje, da se bo ta trend v prihodnosti še povečeval.

Tradicionalno spremljanje bioaerosolov poteka z volumetričnimi Hearstovimi pastmi, ki se uporabljajo v večini evropskih držav že od šestdesetih let. Ta metoda vključuje rotirajoči boben, ki ujame delce, ki se jih nato enkrat tedensko pošlje v laboratorij, kjer jih strokovnjaki pod mikroskopom identificirajo in preštejejo. Metoda je zelo zamudna, zahteva veliko ročnega dela in zagotavlja podatke z zamikom od 3 do 9 dni, kar pomeni, da alergiki in raziskovalci nimajo dostopa do trenutnih podatkov ali možnosti napovedi prihodnjih koncentracij peloda.

Zaradi teh omejitev se je v zadnjih 5–10 letih razvila nova tehnologija za avtomatsko spremljanje bioaerosolov, ki omogoča sprotno zbiranje podatkov in odpravo večine slabosti tradicionalnih metod. Avtomatski merilni sistemi za pelod in glivične spore omogočajo hitrejše, natančnejše in bolj pogoste meritve ter so ključni za razvoj napovednih modelov in izboljšanje obveščanja alergikov. Število znanstvenih publikacij na področju avtomatskega spremljanja peloda je v zadnjem desetletju hitro naraslo, kar kaže na hitro razvijajoče se področje raziskav in tehnologije.

Meurville Marie-Pierre je izpostavila, da kljub redkosti bioaerosolov njihov vpliv na zdravje ljudi, kmetijstvo in okolje ni zanemarljiv. Z natančnim spremljanjem in uporabo avtomatskih sistemov je mogoče izboljšati napovedne modele, kar omogoča boljšo pripravo alergikov, podporo pri kmetijskih odločitvah in splošno boljše razumevanje vplivov podnebnih sprememb na bioaerosole.

Na koncu je poudarila, da je prihodnost spremljanja bioaerosolov tesno povezana z razvojem novih tehnologij in avtomatiziranih sistemov, ki bodo omogočali natančnejše, hitrejše in uporabnejše podatke za znanstvene, zdravstvene in okoljske aplikacije.

Andreas Matzarakis

Športni dogodki in človeška biometeorologija – FIFA 2022 v Katarju in olimpijske igre 2020 v Tokiu

 
Predavatelj je začel z opisom spremembe zaporedja predstavitev in pojasnil, da Barcelona za njega ni najbolj primerna lokacija, saj vsakič, ko je tam, komaj ujame svoj let in je zato vedno v zadnjem trenutku. Predavanje se je osredotočilo na praktične implikacije in komunikacijo tveganj v povezavi z vročinskimi valovi, predvsem v kratkoročnem obdobju, pri čemer je izpostavil, da je analiza potrebna skozi vse leto, saj vročinski valovi predstavljajo sezonski pojav poleti, vendar se njihovi učinki odražajo tudi v predhodnih in naknadnih pogojih okolja.

Predavatelj je nadalje prešel na zgodbo o FIFA svetovnem prvenstvu v Katarju leta 2022, ki je služila kot praktičen primer njegove raziskave. Eden izmed njegovih študentov, Dominic Ferish, ga je povabil, da skupaj analizirata vplive ekstremne vročine na športnike in obiskovalce dogodka. Sprva so razmišljali o različnih ciljnih skupinah – športnikih, prostovoljcih in gledalcih – ter ocenili, da bodo najbolj zanesljivi podatki za običajne obiskovalce, saj so modeli za športnike še vedno omejeni.

S projektom so se osredotočili na Dohi in poletno izvedbo svetovnega prvenstva, kjer so temperature izredno visoke. Uporabili so metodologijo, ki jo je predavatelj predstavil že prejšnji dan, vključno z frekvenčno analizo podatkov o biometeoroloških pogojih, da bi ocenili tveganje toplotnega stresa za obiskovalce. Čeprav so organizatorji FIFA trdili, da bo vse rešeno s klimatskimi sistemi in hlajenjem notranjih prostorov, je predavatelj opozoril, da se ljudje pogosto zadržujejo na prostem ali v transportu, kjer klimatske naprave niso prisotne. Zato je analiza izpostavila realne pogoje, s katerimi se bodo srečevali obiskovalci.

Rezultati študije so bili objavljeni avgusta 2014 v International Journal of Biometeorology, in že nekaj tednov po objavi so bili deležni pozornosti medijev, vključno z Washington Postom. Novinarji so članek interpretirali kot znanstveni dokaz, da je poletni svetovni pokal v Katarju pretopel za gledalce, kar je popolnoma podprlo namen raziskave – izpostaviti tveganja in potrebo po ustrezni komunikaciji z javnostjo. Predavatelj je poudaril, kako pomembna je sodelovanje s kvalitetnimi novinarji, saj le ustrezno posredovanje informacij zagotavlja, da javnost pravilno razume znanstvene ugotovitve.

Predavanje je tako prikazalo celoten potek raziskave – od začetne ideje, izbire ciljnih skupin, uporabe modelov in analiz biometeoroloških podatkov, do javne komunikacije in vpliva raziskave na širšo javnost. Posebej je izpostavljeno, da je biometereologija uporabna ne le za akademske analize, temveč tudi za praktične odločitve in zaščito javnega zdravja, še posebej pri dogodkih, kjer so ljudje izpostavljeni ekstremnim vremenskim pogojem.

Andreas Matzarakis

Opozorila in komunikacija glede vročine v Nemčiji

Predavatelj je uvodoma pojasnil, da bo danes govoril o sistemih opozarjanja na vročinske valove in zdravje, pri čemer je poudaril, da je natančna terminologija ključna. Njegov izvirni naslov je bil napačen – napisal je “heat cheat warnings”, pravilno pa bi moralo biti “heat health warnings”. Poudaril je, da napačna uporaba izrazov lahko vodi do zmede, kar je še posebej pomembno pri komunikaciji tveganj javnosti.

Začetek predstavitve je temeljil na zgodovinskem pregledu vročinskih valov v Evropi. Velik del javnosti meni, da je bil najbolj smrtonosen vročinski val leta 2003, vendar predavatelj opozarja, da je bil najhujši val v resnici leta 2010, ki je prizadel Rusijo in Ukrajino. Tudi v Nemčiji je prvi pomemben vročinski val, ki je povzročil dodatne smrti, nastopil že leta 1996, ne pa šele 2003, s približno 5.000 dodatnimi smrtmi. Ta zgodovinska dejstva so ključna, saj vplivajo na razvoj in razumevanje sistemov opozarjanja.

Po teh dogodkih so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in nacionalne meteorološke službe začele razvijati sisteme opozarjanja na vročino in zdravje. V Nemčiji je sistem začel delovati operativno leta 2005, čeprav so ga začeli razvijati že pred letom 2003. Sprva so opozorila temeljila samo na percipirani temperaturi – ko je ta presegla prag približno 32 °C, je bil sprožen alarm. Prag je bil določen na podlagi analize, ki je povezovala ekstremne temperature z povečano smrtnostjo zaradi vročine, ki je presegla običajno stopnjo za več kot 3 %.

Pomemben mejnik v razvoju nemškega sistema je bil leto 2008, ko so uvedli bolj celovit pristop. Sistem ni upošteval samo dnevnih temperatur, temveč tudi nočne, kar je bistveno, saj se telo ponoči ne more ohladiti, kar povečuje tveganje za zdravje. Pragovi opozoril so bili prilagojeni tudi geografskim razlikam – sever proti jugu Nemčije – in opozorila niso bila izključena na podlagi posameznih vročih dni, temveč je bila upoštevana trajnost vročinskega vala.

Za učinkovito komunikacijo so bile opozorila podana na več načinov: z zemljevidi, preko e-pošte in po drugih kanalih, kar je omogočilo, da so relevantne informacije prišle do lokalnih oblasti in javnosti. Posebej je bila poudarjena pomembnost sodelovanja med ministrstvom za digitalno infrastrukturo in transport, ki je v Nemčiji odgovorno za meteorološke podatke (DWD), ter vsako zvezno državo, saj so morali zagotoviti, da opozorila dosežejo vse ravni uprave.

Predavatelj je s tem prikazal, kako se je sistem opozarjanja na vročino razvil iz preprostega merjenja temperature v celovit, znanstveno podprt heat health warning system, ki upošteva tako intenzivnost kot trajanje vročinskih valov, nočne temperature, geografske razlike in potrebe po učinkoviti distribuciji informacij. Poudaril je, da je takšen sistem nujen za zaščito ranljivih skupin in zmanjševanje smrtnosti med ekstremnimi vročinskimi dogodki.

Jay Trobec

Uporaba vetrovnega mraza, indeksa vročine in drugih vremenskih indeksov, ki se "občutijo"

Predavanje se je osredotočilo na koncept “aparentne temperature” oziroma na to, kako ljudje dojemamo temperaturo, ki jo občutimo na koži, ob upoštevanju ne samo zraka, temveč tudi vlažnosti in hitrosti vetra. Predavatelj je uvodoma pojasnil, da obstajata dva glavna kazalnika za izračun aparente temperature: wind chill (učinek mraza in vetra) za hladnejše razmere in heat index za vroče pogoje. V vsakdanjem vremenskem poročanju je dodajanje aparente temperature postalo standard, saj daje bolj realno predstavo o tem, kaj ljudje dejansko občutijo.

Za boljši vpogled v zgodovino predavatelj opisuje nastanek wind chilla. Leta 1945 sta arktična raziskovalca Paul Siple in Charles Passel opazila, da veter povečuje občutek mraza med raziskovanjem v Arktiki. Na podlagi eksperimentov so razvili formulo, ki je upoštevala hitrost vetra in izgubo toplote iz telesa, zlasti preko vode. Ta formula je bila dolgo časa uporabljena v ZDA in Veliki Britaniji. Predavatelj je ilustriral praktični učinek s svojim osebnih izkušnjami iz 90-ih let v Južni Dakoti, ko je bila temperatura -22 °C, veter pa je pihal s hitrostjo 77 km/h, kar je po stari formuli pomenilo občutek -54 °C (-65 °F).

Zaradi želje po natančnejšem merjenju učinka vetra so meteorološke službe v ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi izvedle eksperimentalne študije, ki so zajemale prostovoljce v vetrovnikih. Posamezniki so morali imeti določeno višino in hoditi s hitrostjo približno 4,8 km/h proti vetru. Med tem so merili izgubo toplote na obrazu z uporabo termične kamere in modeliranjem obraza, da bi dobili čim bolj realističen rezultat.

Na podlagi teh poskusov so razvili novo, izboljšano formulo za wind chill, ki je bolj natančno odražala izgubo toplote in zmanjšala precenjevanje občutka mraza, kar je bila težava stare formule. Nova tabela wind chilla, ki temelji na teh raziskavah, se danes uporablja v poročanju vremena in je standardizirana za celotno Severno Ameriko in mnoge druge države.

Predavatelj je s tem prikazal, kako se koncept aparente temperature ni razvil zgolj iz teoretičnih izračunov, temveč iz kombinacije eksperimentov, znanstvenih meritev in praktičnih izkušenj ljudi, kar omogoča, da meteorologi in javnost dobijo realistično predstavo o tem, kako ekstremne vremenske razmere dejansko vplivajo na človeško telo.

Natalia Berghi

Krepitev regionalne komunikacije: vpogled v sodelovanje med SMO in SZO ter povezovanje zdravstvene meteorologije

Predavanje se je osredotočilo na integracijo, partnerstva in komunikacijo v okviru podnebnih znanosti, s posebnim poudarkom na povezavi med podnebjem in zdravjem ljudi. Predavatelj je uvodoma poudaril, da je podnebna znanost ključna za krepitev odpornosti družbe in spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh sektorjih, vključno z okoljsko zdravje. Podnebne spremembe, ekstremni vremenski pojavi in degradacija okolja neposredno vplivajo na zdravje in dobrobit ljudi, kar jasno izpostavlja potrebo po integriranem pristopu k zbiranju, analizi in uporabi podatkov o podnebju.

Za podporo odločanju v sektorjih, občutljivih na podnebne spremembe, je 15 let nazaj Svetovna meteorološka organizacija (WMO) ustanovila globalno iniciativo za zagotavljanje dostopnosti, razpoložljivosti in uporabe podnebnih podatkov. Ta iniciativna prizadeva omogočiti informirano odločanje na področjih, kot so zdravje, urbanizem, kmetijstvo in okolje. Ključno vprašanje, ki ga je predavatelj izpostavil, je, kako se podnebni podatki integrirajo z zdravstvenimi informacijami, da se zmanjšajo tveganja in se prilagodi na spremembe podnebja.

V okviru integracije je bilo v zadnjem času sprejetih več pomembnih odločitev, vključno z resolucijami in implementacijskimi načrti, ki določajo strategije za integracijo podnebnih in zdravstvenih storitev do leta 2033 in 2043, ter resolucijo o obvladovanju ekstremnih vročinskih valov. Predavatelj je poudaril, da ti načrti temeljijo na osnovnih izzivih, ki jih povzročajo ekstremni vremenski pojavi, dolgoročne klimatske spremembe in degradacija okolja, ter na povezovanju različnih nivojev in akterjev, da bi zagotovili učinkovito integracijo podnebnih, okoljskih in zdravstvenih storitev.

Primer dobre prakse je Global Climate and Health Information Network, ki povezuje klimatske in zdravstvene skupnosti, pospešuje multidisciplinarne raziskave in podpira odločanje, ki temelji na dokazih. Ta mreža prav tako povečuje zavedanje in krepi kapacitete za obvladovanje nevarnih vročinskih pojavov v spreminjajočem se podnebju. Na regionalni ravni je bila ustanovljena koordinacijska ekipa, ki skrbi za razvoj čezsektorskih storitev in aplikacij, s ciljem trajnostnega upravljanja podnebnih in zdravstvenih izzivov, vključno z onesnaženjem zraka in urbanim zdravjem.

Predavateljica je poudarila, da je uspešna integracija podnebja in zdravja odvisna od partnerstev, ki vključujejo mednarodne, regionalne in nacionalne organizacije. V tem okviru WMO sodeluje z različnimi agencijami, ki obravnavajo podnebne, okoljske in zdravstvene izzive, ter vzpostavlja trajne strukture sodelovanja in koordinacije, da bi zagotavljala celovite in uporabne podatke za oblikovalce politik in strokovnjake.

Skozi predavanje je bilo jasno, da je ključni izziv pri povezovanju podnebja in zdravja ne le zbiranje podatkov, temveč tudi njihova učinkovita komunikacija in uporaba, da lahko odločevalci, znanstveniki in širša javnost sprejemajo informirane odločitve, ki zmanjšujejo tveganja in krepijo odpornost družbe na podnebne spremembe.

 

Fragkeskos Kekkou

Temperaturni ekstremi in zdravje ljudi na Cipru: Preučevanje vpliva vročinskih in hladnih valov

 
Predavanje, ki ga je predstavil Fragkeskos Kekkou, mladi raziskovalec in doktorand na CPH Centru pri Cy Inštitutu, se je osredotočilo na študijo ekstremnih temperatur in njihov vpliv na zdravje ljudi, s poudarkom na območju Sredozemlja, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, predvsem pa na majhnem otoku v vzhodnem Sredozemlju, ki je predmet njegove doktorske raziskave.

Predavatelj je pred uvodom v raziskavo najprej osvetlil fiziološke mehanizme, ki določajo, kako človek reagira na ekstremne temperature. Pojasnil je, da je toplota, shranjena v telesu, rezultat razlike med proizvodnjo in izgubo toplote, pri čemer za ohranjanje termalne ravnovesja potrebujemo ustrezen pretok krvi in znojenje. Ko ekstremne vročine prevladajo, telo včasih ne uspe uravnavati svoje temperature, kar lahko vodi do kožnih izpuščajev, dehidracije, mišičnih krčev, toplotnega izčrpavanja ali celo toplotnega udara. Po drugi strani ekstremno nizke temperature povzročajo tveganje za podhladitev, pri čemer so posebej problematični hladni in suhi pogoji, ki lahko povečajo širjenje resnih virusov. Fangu je izpostavil tudi ranljive skupine, kot so otroci, dojenčki, starejši, osebe s kroničnimi boleznimi ter ljudje, ki zlorabljajo alkohol ali droge.

Predavatelj je nato predstavil širši kontekst svoje raziskave, osredotočen na podnebne spremembe in njihove učinke na regijo Sredozemlja, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer so ekstremne vročine že opazno prisotne in se pričakuje, da bodo postale še pogostejše. Študije iz let 2012 in 2016 so pokazale, da se bodo po sredini in koncu 21. stoletja poletni vročinski valovi pojavljali pogosteje, kar bo povečalo toplotni stres, poslabšalo kakovost urbanega zraka in zmanjšalo razpoložljivost sveže vode. Projekcije napovedujejo, da se bo severni del regije soočal z dvigom temperature do 10 °C, južni del pa bo doživel dva ali tri dodatne mesece vročih dni in tropskih noči. Poleg tega so raziskave pokazale, da se ta regija segreva hitreje kot druge regije, kar pomeni, da so njeni prebivalci še posebej ranljivi.

Zaradi teh ugotovitev so ekstremne vročine, pomanjkanje vode, premiki prebivalstva in onesnaženje zraka med najpomembnejšimi zdravstvenimi tveganji, ki zahtevajo hitro ukrepanje in strategije prilagajanja. Predavatelj je izpostavil, da je lani prva raziskava ocenila projekcijo smrtnosti zaradi vročine v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, z ocenjenimi potencialnimi stopnjami do 123,4 milijonov ljudi, pri čemer naj bi do 60 % smrti lahko bilo povezano s podnebjem. To jasno kaže, da so Sredozemlje in Bližnji vzhod “vroči punkti” podnebnih sprememb, kjer ekstremni vremenski dogodki že zdaj vplivajo na življenje in zdravje prebivalstva, projekcije pa kažejo na še večji pritisk v prihodnosti.

Namen raziskave je bil preučiti klimatologijo vročinskih in hladnih ciklov na izbranem območju, analizirati trende ekstremnih dogodkov ter oceniti njihov vpliv na zdravje. Predstavljen je bil tudi metodološki pristop, vključno s podatki, ki so bili uporabljeni, in tehnikami analize, s katerimi so raziskovalci preučevali sezonske in dolgotrajne vzorce ekstremnih temperatur. Končno je bila predstavljena analiza zdravstvenih posledic, ki poudarja pomembnost razumevanja lokalnih klimatoloških razmer za pripravo strategij prilagajanja in zmanjševanje tveganj za ranljive skupine prebivalstva.

Celotno predavanje je izpostavilo pomembnost podrobnega spremljanja ekstremnih vremenskih pojavov, njihove analize in povezave s človeškim zdravjem, kar je ključno za pripravo politik in ukrepov, ki zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb na populacijo.

Tanja Cegnar

Poudarki biometeoroloških raziskav v Sloveniji in dnevne informacije

Predavanje se je osredotočilo na slovenske raziskave in praktične primere uporabe biometeorološkega znanja v vsakdanjem življenju, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, kako vremenski pogoji vplivajo na človekovo telo, um in vedenje, ter kako lahko to znanje uporabimo za izboljšanje varnosti in zdravja.

Eden prvih primerov uporabe biometeoroloških raziskav v Sloveniji je bil v oblasti prometne varnosti. Raziskovalci so preučevali resne prometne nesreče, torej tiste, ki vključujejo poškodbe ali pomembno materialno škodo. Rezultati so pokazali, da obstajajo jasne povezave med določenimi sinoptičnimi vremenskimi vzorci – velikimi atmosferskimi spremembami – in povečanim številom resnih nesreč. Presenetljivo je bilo, da se število nesreč poveča že pred vidnimi vremenskimi spremembami, kar pomeni, da atmosfera vpliva na kognicijo in vedenje voznikov, še preden začne deževati ali pihati močan veter.

Predavateljica je opisala primer: voznik se pelje, običajno jutro je, zunaj še ne dežuje, a približuje se nevihtna fronta. Zrak je težak, spremeni se tlak in vlažnost. Voznik tega morda ne zazna zavestno, a telo se odziva fiziološko – ljudje postanejo bolj razdražljivi, reaktivni ali nepazljivi, kar povečuje verjetnost človeške napake.

Poleg tega so raziskave pokazale, da se po hitrem razjasnjenju po deževju lahko število nesreč rahlo poveča, ker so vozniki preveč samozavestni in povečajo hitrost. Med vročinskimi valovi je glavni dejavnik izčrpanost, celo v avtomobilih s klimatsko napravo. Dolge vožnje pod visokim toplotnim stresom zmanjšajo zbranost, podcenjujejo tveganja ali povzročijo epizode mikrospanja. Manjše nesreče se pogosteje zgodijo med dežjem, snegom, ledom in meglo, a zaradi previdnejše vožnje vozniki zmanjšajo hitrost, kar zmanjša resnost nesreč, čeprav ne števila.

Raziskovalci so sodelovali tudi s policisti in reševalci v Ljubljani in okoliških predmestjih. Ugotovili so, da je v mestnih središčih, kjer je promet že tako stresen, vremenski vpliv na vedenje voznikov manj opazen. V predmestjih, kjer je vožnja običajno bolj sproščena, pa spremembe vremena povzročajo bolj opazne napake. Na podlagi teh ugotovitev so v Sloveniji začeli izdajati javna opozorila voznikom, ne glede na cestne razmere, temveč na mentalno pripravljenost – opozorilo, naj bodo pozorni na vedenje drugih voznikov, saj kljub temu, da ste vi varni, drugi morda niso.

Predavanje se je nato osredotočilo na širši vpliv vremena na človeški um in telo v vsakdanjem življenju. Raziskava, izvedena na 55 zdravih zaposlenih osebah skozi eno leto, je zahtevala, da udeleženci beležijo svoje fizične in psihične občutke ter opazovanja v delovnem okolju. Najpogostejši problem je bila motnja spanja, skoraj polovica udeležencev je poročala o glavobolih in težavah s koncentracijo, predvsem ob nestabilnih ali ekstremnih vremenskih pogojih. Sodelavci so bili pogosto bolj nepazljivi, razdražljivi ali čustveno odmaknjeni od svojih nalog.

Predavateljica je poudarila, da gre za zdrave posameznike, brez kroničnih bolezni, in da se učinki vremena ne kažejo le pri posameznikih, temveč tudi v timskem delovanju. Vreme torej ne vpliva zgolj na kožo ali oči, temveč tudi nevrološko, hormonsko in vedenjsko. Raziskovalci so za poglobljeno razumevanje povezave med vremenskimi razmerami in človekovim odzivom sodelovali z medicinskimi strokovnjaki, kar je omogočilo celovito interpretacijo podatkov in razvoj praktičnih priporočil.

Predavanje je jasno pokazalo, da biometeorologija ni le akademska disciplina, temveč ima neposreden vpliv na prometno varnost, delovno učinkovitost, duševno zdravje in splošno dobrobit ljudi. Prav tako je izpostavljen pomen prepoznavanja subtilnih vplivov vremena in uporabe teh spoznanj za preventivne ukrepe in informiranje javnosti.