Meteorološki slovar

Slovar meteoroloških izrazov         Avtor: Tanja Cegnar

A

• Absolutna vlažnost (Absolute humidity): Količina vodne pare, ki je prisotna v določenem volumnu zraka, običajno izražena v gramih vodne pare na kubični meter zraka (g/m³). Za razliko od relativne vlažnosti, absolutna vlažnost ne upošteva temperature zraka ali tlaka. Višja kot je absolutna vlažnost, več vodne pare je v zraku. Je pomemben parameter pri preučevanju prenosa toplote in vlage v atmosferi.
  
  

• Absolutna temperatura (Absolute temperature): Temperatura, merjena na Kelvinovi lestvici, kjer je absolutna ničla (0 K) temperatura, pri kateri vsa molekularna gibanja prenehajo. Enota za absolutno temperaturo je Kelvin (K). Pretvornik med Celzijevo in Kelvinovo lestvico je: K=°C+273.15. Absolutna temperatura je ključna v fizikalnih enačbah, kot je idealna plinska enačba, saj ne pozna negativnih vrednosti in je neposredno sorazmerna s povprečno kinetično energijo molekul.
  
  

• Absolutna nestabilnost (Absolute instability): Pogoj v atmosferi, ko je dvigajoča se zračna masa (parcela) toplejša od okolice ne glede na to, ali je nasičena ali ne. To pomeni, da bo dvigajoča se zračna masa ostala toplejša in se bo še naprej dvigovala, kar vodi do močnih konvektivnih tokov in pogosto do neviht. Stopnja padca temperature s povišanjem nadmorske višine (lapše rate) je v tem primeru večja od adiabatne stopnje padca temperature nasičenega zraka.
  
  

• Absolutna stabilnost (Absolute stability): Pogoj v atmosferi, ko se dvigajoča se zračna masa ohlaja hitreje od okolice, ne glede na to, ali je nasičena ali ne. To pomeni, da bo dvigajoča se zračna masa hitro postala hladnejša in gostejša od okolice, kar bo zaviralo njen dvig. Posledično je vertikalni razvoj oblakov omejen, pogoji pa so mirni in stabilni. To se zgodi, ko je stopnja padca temperature s povišanjem nadmorske višine manjša od adiabatne stopnje padca temperature nasičenega zraka.
  
  

• Advekcija (Advection): Horizontalni prenos katere koli atmosferske lastnosti (npr. toplote, vlage, gibalne količine) s pomočjo gibanja zračne mase. Primeri advekcije so prenos toplote s toplim zrakom nad hladno površino (toplotna advekcija), prenos vlage s prihodom vlažnega zraka (vlažna advekcija) ali prenos onesnaževal zraka. Advekcija igra ključno vlogo pri določanju lokalnih vremenskih pogojev, saj prinaša značilnosti od drugod.
  
  

• Adiabatni proces (Adiabatic process): Proces, pri katerem se temperatura zračne mase spreminja brez izmenjave toplote z okolico. Do tega pride, ko se zrak dviguje in širi (kar ga ohlaja) ali spušča in stiska (kar ga segreva). Ločimo dva glavna tipa:
  Suhoadiabatni proces (Dry adiabatic process): Ohlajanje ali segrevanje nenasičenega zraka. Stopnja padca temperature je približno 9.8°C na kilometer.
  Mokroadiabatni proces (Moist adiabatic process): Ohlajanje ali segrevanje nasičenega zraka, pri katerem prihaja do kondenzacije (pri dviganju) ali izparevanja (pri spuščanju) vodne pare. Latentna toplota, ki se sprošča ali absorbira, vpliva na hitrost temperaturnega padca, ki je zato manjši kot pri suhoadiabatnem procesu (običajno med 4°C in 9°C na kilometer, odvisno od temperature in tlaka). Adiabatni procesi so temelj za razumevanje vertikalne stabilnosti atmosfere in nastajanja oblakov.
  
  

• Aerologija (Aerology): Veja meteorologije, ki se ukvarja s preučevanjem zgornjih plasti ozračja. To vključuje analizo temperature, tlaka, vlage in vetra na višinah nad površjem Zemlje, pogosto z uporabo radiosond, meteoroloških balonov in satelitov. Aerologija je ključna za napovedovanje gibanja zračnih mas in razvoja vremenskih sistemov.
  
  

• Aerosoli (Aerosols): Drobni trdni ali tekoči delci, razpršeni v plinu (v ozračju). Ti delci lahko izvirajo iz naravnih virov (npr. prah, morska sol, vulkanski pepel) ali antropogenih virov (npr. industrijski izpusti, dim). Aerosoli imajo pomembno vlogo v atmosferi, saj lahko delujejo kot kondenzacijska jedra za nastanek oblakov, vplivajo na sevanje Sonca (absorbirajo ali odbijajo sončno svetlobo) in s tem na Zemljino temperaturo, ter zmanjšujejo vidljivost.
  
  

• Agrometeorologija (Agrometeorology): Večpodročna znanost, ki preučuje medsebojno delovanje med meteorološkimi in hidrološkimi pogoji ter kmetijstvom. Agrometeorologi analizirajo vpliv vremena in podnebja na rast in razvoj rastlin, pridelek, namakanje, bolezni rastlin in škodljivce ter se ukvarjajo z optimizacijo kmetijskih praks glede na vremenske napovedi. To je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano.
  
  

• Albedo (Albedo): Razmerje med količino sončnega sevanja, ki ga površina ali telo odbije, in količino sevanja, ki pade nanjo. Izraža se kot število med 0 (popolna absorpcija) in 1 (popoln odboj) ali v odstotkih. Svetle površine, kot so sneg in led, imajo visok albedo (odbijejo veliko sončnega sevanja), medtem ko imajo temne površine, kot so ocean in gozdovi, nizek albedo (absorbirajo veliko sončnega sevanja). Albedo je ključnega pomena pri določanju Zemljinega energetskega ravnovesja in podnebnih sprememb.
  
  

• Altimeter (Altimeter): Instrument za merjenje nadmorske višine. V meteorologiji se pogosto uporablja barometrični altimeter, ki deluje na principu merjenja zračnega tlaka – višje ko smo, nižji je zračni tlak. Zato so altimetri umerjeni tako, da pretvorijo izmerjeni tlak v nadmorsko višino. So bistveni za letalstvo in gorsko pohodništvo.
  
  

• Altimetrija (Altimetry): Tehnika merjenja nadmorske višine s pomočjo altimetra. V meteorologiji in oceanografiji se satelitska altimetrija uporablja za merjenje višine morske gladine, kar omogoča spremljanje tokov, valov in sprememb gladine morja.
  
  

• Alto (Alto): Predpona, ki se uporablja v imenovanjih oblakov in označuje srednje visoke oblake (med 2000 in 6000 metri). Primeri so altocumulus in altostratus.
  
  

• Altocumulus (Ac): Srednje visoki oblaki, ki so sestavljeni iz grudic, valov ali trakov, ki so lahko belkasti ali sivkasti. Pogosto se pojavijo v vrstah ali vzorcih. Nakazujejo lahko nestabilnost v srednjih plasteh atmosfere in so pogosto predhodnica spremembe vremena, npr. prihoda fronte ali neviht. Lahko so znak bližajočega se padavinskega območja.
  
  

• Altostratus (As): Srednje visoki oblaki, ki so običajno siva ali modrikasto-siva, enakomerna plast, ki popolnoma prekriva nebo. So dovolj debeli, da sonce ali luna skozi njih izgledata kot bled disk (sonce/luna skozi njih ni jasno vidno). Pogosto so povezani s stabilnimi padavinami (dež ali sneg), ki so šibke do zmerne intenzivnosti in dolgotrajne. Nakazujejo lahko prihod tople fronte.
  
  

• Anemometer (Anemometer): Instrument, ki se uporablja za merjenje hitrosti vetra. Najpogostejša vrsta je skodelni anemometer, kjer vrteče se skodelice merijo hitrost vrtenja, ki je sorazmerna s hitrostjo vetra. Obstajajo tudi drugi tipi, kot so ultrazvočni anemometri, ki merijo hitrost zvoka skozi zrak in s tem hitrost vetra. Anemometri so nepogrešljivi del meteoroloških postaj.
  
  

• Anticiklon (Anticyclone): Območje visokega zračnega tlaka, kjer se zrak v severni polobli vrti v smeri urinega kazalca (v južni polobli v nasprotni smeri). Zrak se v anticiklonu spušča (subsidenca), kar povzroča segrevanje in sušenje zraka ter zavira nastajanje oblakov in padavin. Anticikloni so pogosto povezani z mirnim, jasnim in stabilnim vremenom, poleti s vročinskim valom, pozimi pa z inverzijami in meglo, če je zrak v nižjih plasteh vlažen.
  
  

• Arktični zrak (Arctic air): Zelo hladen in suh zrak, ki izvira iz polarnih območij (Arktike). Nastane nad zasneženimi ali zaledenelimi površinami Arktike, kjer se intenzivno ohlaja in postane stabilen. Ko se arktični zrak premakne proti nižjim geografskim širinam, prinaša močno ohladitev, nizke temperature in pogosto čisto nebo.
  
  

• Atmosfera (Atmosphere): Plinasta ovojnica, ki obdaja Zemljo in je sestavljena iz različnih plinov (predvsem dušika in kisika), vodne pare, aerosolov in drugih elementov. Atmosfera je ključnega pomena za življenje na Zemlji, saj ščiti pred škodljivim sončnim sevanjem, uravnava temperaturo, omogoča dihanje in je vir padavin. Delimo jo na več plasti (troposfera, stratosfera, mezosfera, termosfera, eksosfera), vsaka s svojimi značilnostmi.
  
  

• Atmosferski tlak (Atmospheric pressure): Teža zračnega stolpca, ki pritiska na določeno površino na Zemlji. Meri se v hektopaskalih (hPa) ali milibarih (mb). Atmosferski tlak se spreminja glede na nadmorsko višino (pada z višino), temperaturo in vlažnost zraka. Razlike v atmosferskem tlaku so glavni vzrok za gibanje zraka (veter) in nastanek vremenskih sistemov. Visok tlak je povezan z anticikloni in stabilnim vremenom, nizek tlak pa s cikloni in nestabilnim vremenom.
  
  

• Avtomatik (Automatic weather station - AWS): Avtomatska meteorološka postaja, ki samodejno meri in beleži različne meteorološke parametre, kot so temperatura zraka, vlaga, zračni tlak, hitrost in smer vetra, količina padavin in sončno sevanje. Podatki se samodejno prenašajo v centralni sistem in so ključni za spremljanje vremena in pripravo vremenskih napovedi, še posebej na oddaljenih ali težko dostopnih območjih.
  
  

• Atmosferska stabilnost (Atmospheric stability): Merilo tendence zračne mase, da se upira vertikalnemu gibanju (stabilnost) ali pa da se pospešeno giblje navzgor ali navzdol (nestabilnost). Odvisna je od vertikalne razporeditve temperature in vlage v ozračju. Stabilna atmosfera zavira razvoj oblakov in padavin, medtem ko nestabilna atmosfera spodbuja konvektivne procese, ki lahko vodijo do neviht. Stabilnost se pogosto ocenjuje z analizo temperaturnih sond (sounding).
  
  

• Atmosferska turbulenca (Atmospheric turbulence): Nepravilno, kaotično gibanje zraka, ki se kaže kot sunki in vrtinci. Nastane zaradi trenja z zemeljsko površino (mejna plast), vertikalnih temperaturnih razlik (konvektivna turbulenca) ali striženja vetra (mehanična turbulenca). Turbulenca vpliva na letenje, razprševanje onesnaževal v zraku in prenos toplote ter vlage. Močna turbulenca je lahko nevarna za letala.
  
  

• Atmosferska optika (Atmospheric optics): Veja meteorologije, ki preučuje optične pojave v ozračju, ki so posledica interakcije svetlobe z atmosfero. Sem spadajo pojavi, kot so mavrice, haloji, glorije, fatamorgane, švigajoče zvezde in obarvanje neba ob sončnem vzhodu in zahodu. Ti pojavi nastanejo zaradi loma, odboja, sipanja in absorpcije svetlobe s strani kapljic vode, ledenih kristalov in molekul zraka.
  
  

• Aureola (Aureole): Optični pojav, ki se pojavlja okoli Sonca ali Lune, ko je skozi tanko plast oblakov ali megle, sestavljenih iz majhnih vodnih kapljic. Pokaže se kot sijoč, rdečkasto-rjavkast obroč neposredno okoli svetilnega vira, z modrikastim ali zelenkastim notranjim robom. Razlikuje se od haloa, ki je posledica lomljenja svetlobe skozi ledene kristale, in je bistveno manjši od mavrice. Aureola nastane zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah.
  
  

• Aurora borealis (Severni sij) / Aurora australis (Južni sij): Spektakularni svetlobni pojavi, ki se pojavljajo na polarnih območjih Zemlje. Nastanejo, ko visokoenergijski delci (elektroni in protoni), ki jih oddaja Sonce med sončnimi izbruhi (sončni veter), trčijo z atomi in molekulami v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere (ionosferi). Trki vzbudijo atome, ki nato oddajajo svetlobo v različnih barvah (najpogosteje zeleni, rdeči, modri), odvisno od vrste plina in višine, na kateri pride do interakcije. Aurora borealis je opazna na severni polobli, aurora australis pa na južni polobli. So pomemben pokazatelj aktivnosti Sonca in interakcije med sončnim vetrom in Zemljinim magnetnim poljem.
  
  

• Azimut (Azimuth): V meteorologiji se izraz azimut uporablja za določanje smeri, običajno smeri vetra, izražene v stopinjah od severa v smeri urinega kazalca. Na primer, sever je 0° ali 360°, vzhod je 90°, jug 180°, in zahod 270°. Uporablja se tudi za določanje položaja sonca ali drugih nebesnih teles glede na opazovalca.
  
  

• Ablacija (Ablation): Pojav, pri katerem se masa ledu in snega zmanjšuje. To se zgodi predvsem zaradi taljenja, izparevanja (sublimacije) in mehanskega odnašanja, na primer z vetrom. V meteorologiji in glaciologiji je to ključen proces pri spremljanju bilance mase ledenikov in snežne odeje, kar je pomemben pokazatelj podnebnih sprememb.
  
  

• Absorpcija (Absorption): Proces, pri katerem snov vpije energijo sevanja (npr. sončno sevanje, dolgovalovno sevanje) in jo pretvori v notranjo energijo (toploto). V atmosferi absorbirajo sončno sevanje plini, kot so vodna para, ogljikov dioksid in ozon, ter delci (aerosoli). Ta proces je bistven za segrevanje atmosfere in s tem za oblikovanje vremenskih pojavov ter podnebja.
  
  

• Acidični dež (Acid rain): Dež ali katera koli druga oblika padavin, ki je nenormalno kisla, kar pomeni, da ima nizek pH (ponavadi pod 5.6). Nastane zaradi prisotnosti žveplovih in dušikovih oksidov v ozračju, ki se sproščajo predvsem iz industrijskih in prometnih virov. Ti plini se v atmosferi vežejo z vodo in tvorijo žveplovo in dušikovo kislino. Acidični dež ima uničujoče učinke na okolje, vključno z zakisanostjo jezer in gozdov, poškodbami zgradb in vplivom na zdravje ljudi.
  
  

• Aktivna ploskev (Active surface): Skupni pojem za zemeljsko površino ali površino morja, ki je v neposrednem stiku z atmosfero in intenzivno izmenjuje energijo in snovi (toploto, vlago, gibalno količino) z njo. Lastnosti aktivne ploskve (barva, vlažnost, hrapavost) močno vplivajo na prenos toplote in vlage v mejni plasti atmosfere, kar posledično vpliva na razvoj lokalnega vremena in podnebja.
  
  

• Aerodinamika (Aerodynamics): Veja dinamike tekočin, ki se ukvarja s preučevanjem gibanja zraka (ali drugih plinov) in sil, ki delujejo na predmete, ki se gibljejo skozi zrak. V meteorologiji so principi aerodinamike pomembni pri razumevanju toka vetra okoli ovir, nastanka turbulenc, gibanja letal in delovanja vetrnih elektrarn.
  
  

• Agregatno stanje (State of matter): Fizično stanje snovi, ki je lahko plinasto, tekoče ali trdno. V meteorologiji se ta pojem nanaša predvsem na vodo in njena agregatna stanja v atmosferi: vodna para (plinasto), vodne kapljice (tekoče) in ledeni kristali (trdno). Spreminjanje agregatnega stanja vode je ključnega pomena za procese kondenzacije, sublimacije, taljenja in izparevanja, ki so gonilna sila vremenskih pojavov, kot so oblaki in padavine.
  
  

• Akumulacija (Accumulation): V meteorologiji se izraz nanaša na nabiranje snega, ledu ali padavin na določeni površini. To je pomemben proces pri določanju višine snežne odeje, debeline ledu in skupne količine padavin. Spremljanje akumulacije je ključno za upravljanje vodnih virov, preprečevanje poplav in oceno snežnih razmer v gorah.
  
  

• Analiza vremena (Weather analysis): Proces interpretacije in sinteze meteoroloških podatkov (opazovanja, radarske in satelitske slike, modeli) za določanje trenutnih vremenskih pogojev in razumevanje atmosferskih procesov. Vključuje risanje vremenskih kart, določanje položaja front, ciklonov in anticiklonov ter prepoznavanje območij padavin. Analiza vremena je temelj za pripravo vremenskih napovedi.
  
  

• Anomalija (Anomaly): Odstopanje določene meteorološke spremenljivke (npr. temperature, padavin, tlaka) od njene povprečne vrednosti v določenem obdobju ali za določeno lokacijo. Meteorološke anomalije, kot so nenavadno visoke ali nizke temperature, lahko nakazujejo na podnebne spremembe ali ekstremne vremenske dogodke.
  
  

• Arktična fronta (Arctic front): Območje ostrih temperaturnih in tlačnih razlik med izjemno hladno in suho arktično zračno maso ter nekoliko toplejšo in vlažnejšo polarno zračno maso. Ko se arktična fronta premika, lahko prinese hitro in izrazito ohladitev ter sneženje.
  
  

• Aerobraking (Zavorni let): Čeprav se ta izraz pogosteje uporablja v astronavtiki, se njegovi principi (upor atmosfere za upočasnjevanje) posredno navezujejo tudi na meteorologijo, saj razumevanje interakcije med objektom in plinom (zrakom) določa, kako se telesa obnašajo v atmosferi. V meteorološkem smislu se bolj uporabljajo koncepti zračnega upora in trenja, ki vplivajo na padanje padavin, širjenje onesnaževal in celo na gibanje meteoroloških balonov.
  
  

• Aerogram (Aerogram): Vrsta termodinamičnega diagrama, ki se uporablja za prikaz vertikalne razporeditve temperature in vlage v atmosferi, običajno pridobljene z radiosondami (balonskimi sondami). Aerogrami so ključno orodje za meteorologe pri analizi stabilnosti ozračja, določanju višine baze in vrha oblakov ter prepoznavanju potenciala za konvektivne procese in nevihte.
  
  

• Aeronavtika (Aeronautics): Področje, ki se ukvarja z zasnovo, gradnjo in obratovanjem letal in drugih zračnih plovil. Meteorologija je neločljivo povezana z aeronavtiko, saj vremenske razmere (veter, turbulenca, vidljivost, oblaki, nevihte, zaledenitev) močno vplivajo na varnost in učinkovitost letenja. Letalska meteorologija je specializirana veja, ki se osredotoča na zagotavljanje vremenskih informacij za letalstvo.
  
  

• Aerotermodinamika (Aerothermodynamics): Veja termodinamike, ki se ukvarja s prenosom toplote in dela v plinih, ki se gibljejo z visoko hitrostjo. Čeprav je primarno področje inženirstva (npr. pri raketah), so njeni principi pomembni tudi v meteorologiji pri razumevanju procesov, kot so segrevanje in ohlajanje zraka zaradi kompresije in ekspanzije, kar je ključno za opis adiabatnih procesov in vertikalnega gibanja zračnih mas.
  
  

• Agregatna enota (Aggregate unit): V širšem smislu se lahko nanaša na združevanje manjših delcev v večje enote. V meteorologiji se to lahko nanaša na procese, kot so združevanje drobnih kapljic v dežne kaplje ali združevanje ledenih kristalov v snežinke, kar je ključno za nastanek padavin. Ta proces se imenuje koalescenca (pri kapljicah) ali agregacija (pri ledenih kristalih).
  
  

• Akumulatorski oblak (Accumulative cloud): Splošen izraz za oblake, ki nastajajo in se razvijajo vertikalno, predvsem zaradi konvekcije. Primeri so kumulusi (Cumulus) in kumulonimbusi (Cumulonimbus). Ti oblaki so pogosto povezani z lokalnimi plohami in nevihtami.
  
  

• Akti (ACT): Akronim za "Avtomatska Ciklonska Tehnologija" (Automatic Cyclone Technology), čeprav to ni univerzalno priznan meteorološki izraz. V kontekstu sodobne meteorologije se avtomatizacija nanaša na zbiranje in obdelavo podatkov z avtomatskimi postajami, sateliti in radarji, ki pomagajo pri sledenju in analizi ciklonskih sistemov.
  
  

• Alternacija (Alternation): Pomeni izmenjavo ali menjavanje. V meteorologiji se lahko nanaša na alternacijo med različnimi vremenskimi sistemi (npr. izmenjava med ciklonskim in anticiklonskim vremenom) ali na izmenjavo med različnimi tipi vremena (npr. sončno in oblačno).
  
  

• Analogni model (Analog model): Tip vremenske napovedi, ki temelji na iskanju preteklih vremenskih situacij (analogov), ki so bile podobne trenutni situaciji. Predpostavka je, da se bodo vremenski dogodki, ki so sledili v preteklosti, ponovili tudi v sedanjosti. Čeprav se danes pogosteje uporabljajo numerični modeli, so analogni modeli še vedno koristni za določene vrste napovedi in za razumevanje dolgoročnejših trendov.
  
  

• Anemograf (Anemograph): Naprava, ki ne samo meri hitrost in smer vetra, temveč ju tudi trajno beleži (običajno na grafikonu). Anemografi so pomembni za dolgoročno spremljanje vetrovnih razmer in za analizo vetrnih dogodkov.
  
  

• Anticiklonalni vrtinec (Anticyclonic vortex): Sistem zraka, ki se vrti okoli območja visokega tlaka (anticiklona). Vrtinec je ponavadi povezan s spuščanjem zraka in stabilnim, jasnim vremenom.
  
  

• Agregacijska učinkovitost (Collection efficiency / Aggregation efficiency): V oblačni fiziki je to merilo, kako učinkovito se delci (kot so vodne kapljice ali ledeni kristali) v oblaku združujejo in rastejo v večje padavinske elemente (dežne kaplje, snežinke, ledena zrna). Visoka agregacijska učinkovitost pomeni hitrejši razvoj padavin. Pomembna je za razumevanje, zakaj in kako hitro se v določenih oblakih tvorijo padavine.
  
  

• Akumulacijsko območje (Accumulation zone): V kontekstu ledenikov in snežne odeje je to območje, kjer letno sneženje presega taljenje in sublimacijo, kar vodi do neto kopičenja snega in ledu. To je ključno za vzdrževanje in rast ledenikov, in je pomemben pokazatelj podnebja.
  
  

• Amplituda (Amplitude): V meteorologiji se ta izraz nanaša na razpon ali največje odstopanje neke spremenljivke od njene povprečne ali ravnotežne vrednosti. Na primer, dnevna temperaturna amplituda je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo v dnevu. Nanaša se lahko tudi na valove v atmosferi (npr. Rossbyjevi valovi), kjer predstavlja velikost nihanja.
  
  

• Analitična napoved (Analytical forecast): Vrsta vremenske napovedi, ki temelji na podrobni analizi trenutnih vremenskih podatkov in uporabi meteoroloških principov za predvidevanje prihodnjega stanja atmosfere. Čeprav se danes večinoma uporabljajo numerični modeli, so analitične veščine meteorologa še vedno ključne za pravilno interpretacijo modelskih izpisov in prilagoditev napovedi lokalnim razmeram.
  
  

• Anomalno širjenje (Anomalous propagation - AP): Pojav pri radarskih meritvah, ko se radarski žarek zaradi nenormalnih pogojev v atmosferi (npr. temperaturne inverzije ali vlažnosti) lomi navzdol proti Zemlji, namesto da bi se gibal naravnost ali navzgor. To lahko povzroči, da radar zazna lažne odmeve od zemeljskih ovir (hribi, zgradbe) ali celo od tal, kar otežuje pravilno interpretacijo radarskih slik in oceno padavin.
  
  

• Antropogeni vpliv (Anthropogenic influence): Kakršen koli vpliv, ki ga povzroči človeška dejavnost. V meteorologiji in klimatologiji se ta izraz nanaša na vpliv človeka na podnebje in vreme, predvsem preko izpustov toplogrednih plinov, uničevanja gozdov in spreminjanja rabe zemljišč. To je ključni koncept pri razumevanju podnebnih sprememb.
  
  

• Aphelia (Aphelion): Točka na orbiti planeta (v tem primeru Zemlje), ko je planet najbolj oddaljen od Sonca. Aphelion Zemlje nastopi okoli začetka julija. Čeprav je Zemlja takrat najdlje od Sonca, to ne vpliva na letne čase tako močno kot nagib Zemljine osi.
  
  

• Arhimetrično načelo (Archimedes' principle): Fizikalno načelo, ki navaja, da je na telo, potopljeno v tekočino (ali plin), deluje sila vzgona, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine (ali plina). V meteorologiji se to načelo uporablja za razumevanje vzgona zračnih mas: toplejši zrak je manj gost in se dviga, hladnejši pa se spušča, kar je osnova za konvekcijo in nestabilnost atmosfere.
  
  

• Asimiliranje podatkov (Data assimilation): Postopek, pri katerem se opazovalni podatki (npr. s satelitov, radiosond, radarskih postaj) sistematično vključujejo v numerične modele za izboljšanje začetnega stanja atmosfere. To je ključnega pomena za natančnost vremenskih napovedi, saj boljše začetno stanje vodi do natančnejših simulacij prihodnjega vremena.
  
  

• Atmosferska okna (Atmospheric windows): Območja v elektromagnetnem spektru (valovne dolžine), pri katerih atmosfera relativno malo absorbira sevanje, kar omogoča prehod sevanja skozi ozračje do Zemljine površine ali v vesolje. Ta "okna" so ključna za daljinsko zaznavanje (npr. satelitske meritve) in za razumevanje Zemljinega energetskega ravnovesja.
  
  

• Avtomatska meteorološka postaja (Automatic Weather Station - AWS): Že omenjen izraz, vendar ga ponovno poudarjam zaradi pomembnosti. Gre za avtonomne postaje, ki samodejno merijo in prenašajo meteorološke podatke, kar je bistveno za globalno opazovalno mrežo in za zbiranje podatkov na oddaljenih lokacijah.
  
  

• Aerobna tla (Aerobic soil): Tla, ki vsebujejo dovolj kisika za dihanje korenin rastlin in dejavnost mikroorganizmov. Čeprav ni neposredno meteorološki izraz, so razmere v tleh (vlažnost, temperatura, prisotnost kisika), ki jih določajo meteorološki dejavniki, ključne za kmetijstvo in ekosisteme, kar je pomembno področje agrometeorologije.
  
  

• Aerofoni (Aerophones): V širšem smislu so to zvočni instrumenti, pri katerih zvok nastaja z vibracijo zračnega stolpca. V meteorologiji se na to navezuje študija zvoka v atmosferi, vključno s širjenjem zvoka skozi različne temperaturne in tlačne sloje, kar lahko povzroči refrakcijo zvoka (npr. slišanje oddaljenih zvokov v določenih atmosferskih pogojih) ali "zvočne sence".
  
  

• Aerometeorograf (Aerometeorograph): Zgodovinski instrument, ki se je uporabljal na letalih za samodejno beleženje različnih meteoroloških parametrov (temperatura, tlak, vlaga) med letom. Danes so ga večinoma zamenjali avtomatizirani elektronski sistemi in sodobni senzorji.
  
  

• Aeronomija (Aeronomy): Veja znanosti, ki preučuje zgornje plasti atmosfere (nad mezosfero) in druge planetarne atmosfere, kjer so procesi ionizacije in disociacije pomembni. Ukvarja se z interakcijami med nevtralnimi in ioniziranimi plini ter vplivom sončnega sevanja in kozmičnih žarkov. Čeprav se osredotoča na višje plasti kot klasična meteorologija, so procesi, ki se dogajajo tam, pomembni za razumevanje Zemljinega energetskega ravnovesja in vplivov na nižjo atmosfero.
  
  

• Afel (Aphelion): Že omenjen izraz (Aphelia), vendar je afel slovenska izpeljanka in je pomembno, da se navede tudi v domači obliki. To je točka na orbiti Zemlje, kjer je Zemlja najdlje od Sonca. Nastopi okoli 5. julija.
  
  

• Agregatni sneg (Graupel / Snow pellets): Vrsta padavin, sestavljena iz motnih, belih, okroglih ali stožčastih zrnc ledu s premerom 2-5 mm. Nastanejo, ko superohlajene vodne kapljice zmrznejo na snežinkah. So lažji in bolj krhki kot zrnje ledu (leden dež), ob udarcu ob trdo površino se pogosto raztreščijo in ne odbijajo. Pogosto so povezani z nevihtami ali konvektivnimi plohami v hladnejših razmerah.
  
  

• Akumulacijski faktor (Accumulation factor): Razmerje med skupno količino padavin na določenem območju in količino, ki bi jo pričakovali glede na povprečje ali model. Pomemben je pri hidrologiji in upravljanju z vodnimi viri, zlasti pri analizi snežne odeje.
  
  

• Alpsko podnebje (Alpine climate): Specifičen tip podnebja, ki prevladuje v visokogorskih območjih, kot so Alpe. Zanj so značilne nizke temperature, visokogorski veter, močne padavine (velikokrat v obliki snega), močno sončno sevanje (zaradi redkejše atmosfere) in hitre spremembe vremena. Vertikalni temperaturni gradient in orografski učinki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju tega podnebja.
  
  

• Ambos (Ambos): V meteorološkem žargonu se izraz "ambos" (špansko za nakovalo) pogosto uporablja za opis oblike vrha kumulonimbusa (nevihtnega oblaka), ko se ta razširi v vodoravno smer, ko doseže tropopavzo in se ne more več vertikalno razvijati. Oblika spominja na nakovalo in je značilna za močne nevihtne celice.
  
  

• Anabatični veter (Anabatic wind): Veter, ki piha navzgor po pobočju hriba ali gore, običajno zaradi segrevanja pobočja s soncem. Segret zrak nad pobočjem postane manj gost in se začne dvigati, kar ustvarja konvektivni tok navzgor. Pojavlja se predvsem podnevi, ko je pobočje izpostavljeno soncu.
  
  

• Angularna hitrost (Angular velocity): Hitrost vrtenja telesa okoli osi, izražena v radianih na sekundo ali stopinjah na sekundo. V meteorologiji se ta koncept uporablja za opis vrtenja zračnih mas v ciklonskih in anticiklonskih sistemih, kjer je Coriolisova sila odvisna od angularne hitrosti Zemljine rotacije.
  
  

• Anticiklonska ločnica (Anticyclonic shear line): Območje v atmosferi, kjer se pojavlja sprememba v hitrosti ali smeri vetra znotraj anticiklonskega sistema. Lahko nakazuje na šibka območja divergentnosti ali na prehod med različnimi zračnimi masami znotraj visokotlačnega sistema.
  
  

• Apsida (Apsis): Točka na eliptični orbiti nebesnega telesa (npr. Zemlje okoli Sonca), kjer je to telo najbližje ali najdlje od osrednjega telesa. Aphelion (afel) in perihelion (perihel) sta dve specifični apsidi Zemljine orbite. Čeprav je koncept astronomske narave, vpliva na količino prejetega sončnega sevanja na Zemlji in posredno na podnebne cikle, čeprav je nagib Zemljine osi pomembnejši za letne čase.
  
  

• Arborikultura (Arboriculture): Praksa gojenja, obvladovanja in preučevanja dreves, grmovnic, lian in trajnih lesnatih rastlin. Z meteorologijo je povezana preko vpliva vremena in podnebja na rast in zdravje dreves, ter preko vloge dreves pri uravnavanju lokalnega podnebja (npr. s transpiracijo in senco). To je pomembno področje znotraj agrometeorologije in gozdarske meteorologije.
  
  

• Arktična dimna megla (Arctic sea smoke / Arctic frost smoke): Fenomen, ki nastane, ko zelo hladen in stabilen zrak (običajno z Arktike) preide nad relativno toplejšo vodno površino (npr. odprto morje). Topla voda intenzivno izhlapeva, vodna para se hitro kondenzira v hladnem zraku tik nad površino, kar ustvarja gosto, megli podobno plast. Pogosta je v polarnih regijah.
  
  

• Arktična fronta (Arctic front): Že omenjen izraz, vendar je pomembno poudariti njegovo vlogo kot ostro mejo med izjemno hladno in suho arktično zračno maso ter nekoliko toplejšo in bolj vlažno polarno zračno maso. Prehod te fronte običajno prinese hitro in izrazito ohladitev, lahko tudi močno sneženje.
  
  

• Asimilacija (Assimilation): V širšem smislu proces vključevanja nečesa v celoto. V meteorologiji in numerični vremenski napovedi se nanaša na asimiliranje podatkov (data assimilation), kjer se nova opazovanja vključijo v model za izboljšanje začetnega stanja atmosfere in s tem natančnosti napovedi. Pomeni tudi, da se nek proces "vključi" v drugega, npr. asimilacija toplote v zračno maso.
  
  

• Aspiracijski psihrometer (Aspiration psychrometer): Vrsta psihrometra, ki meri vlažnost zraka z dvema termometroma – enim suhim in enim mokrim (z žarnico, ovito v mokro krpo). Za razliko od običajnega psihrometra ima aspiracijski psihrometer mehanizem (npr. ventilator), ki aktivno potiska zrak mimo obeh termometrov, kar zagotavlja bolj natančne meritve, saj se s tem prepreči vpliv lokalnih zračnih tokov in se pospeši izparevanje z mokre žarnice.
  
  

• Astroklimatologija (Astroclimatology): Veja klimatologije, ki preučuje vpliv astronomskih dejavnikov (kot so spremembe v Zemljini orbiti, nagibu osi in sončni aktivnosti) na dolgoročne podnebne spremembe na Zemlji. Milankovićevi cikli so ključen primer takšnih astronomskih vplivov na ledeno dobo.
  
  

• Atmosferska refrakcija (Atmospheric refraction): Pojav, pri katerem se svetloba (ali drugo elektromagnetno sevanje) upogne, ko prehaja skozi plasti atmosfere z različno gostoto in temperaturo. To povzroči, da se predmeti na obzorju (npr. Sonce ali Luna) zdijo višje, kot so v resnici. Refrakcija je odgovorna tudi za nekatere optične pojave, kot so fatamorgane.
  
  

• Atmosferska regresija (Atmospheric regression): V kontekstu statistike in podnebnih analiz, se regresija uporablja za določanje odnosa med atmosferskimi spremenljivkami (npr. temperaturo, tlakom, padavinami) in drugimi dejavniki, da se ugotovi, kako se ena spremenljivka spreminja glede na drugo. To je ključno za razumevanje podnebnih trendov in napovedovanje.
  
  

• Atmosferski valovi (Atmospheric waves): Nihanja zraka v atmosferi, ki prenašajo energijo. Lahko so različnih tipov in lestvic, od gravitacijskih valov (ki nastanejo zaradi vzgona in težnosti, npr. nad gorami) do planetarnih valov (kot so Rossbyjevi valovi, ki vplivajo na globalno kroženje). So pomembni za prenos energije in gibalne količine v atmosferi in vplivajo na vremenske sisteme.
  
  

• Avtomatska postaja za zbiranje podatkov (Automated Data Acquisition System - ADAS): Splošen izraz za sistem, ki avtomatsko zbira, obdeluje in prenaša podatke iz različnih senzorjev. V meteorologiji se to nanaša na avtomatske meteorološke postaje, ki samodejno merijo in pošiljajo podatke o vremenu, kar je temelj sodobne meteorološke opazovalne mreže.
  
  

• Aeroelastičnost (Aeroelasticity): Čeprav se pogosto uporablja v inženirstvu, se principi aeroelastičnosti, ki preučujejo interakcijo med inercialnimi, elastičnimi in aerodinamičnimi silami, posredno dotikajo meteorologije pri razumevanju, kako se zračne mase odzivajo na sile, in kako to vpliva na letenje. V širšem smislu se lahko nanaša na proučevanje odziva zračnih mas na dinamične obremenitve.
  
  

• Aeroponika (Aeroponics): Metoda gojenja rastlin, pri kateri korenine visijo v zraku in so izpostavljene meglici ali razpršeni hranilni raztopini. Čeprav je kmetijska tehnika, je močno odvisna od nadzorovanih mikroklimatskih pogojev (temperatura, vlaga, pretok zraka), ki so meteorološke narave. Je odličen primer, kako meteorološki principi vplivajo na napredne kmetijske prakse.
  
  

• Agroekologija (Agroecology): Znanstvena disciplina, ki preučuje ekološke procese, ki delujejo v kmetijskih sistemih. Povezava z meteorologijo je močna, saj vremenske in podnebne razmere (temperatura, padavine, sončno sevanje, veter) bistveno določajo delovanje kmetijskih ekosistemov, vključno z rastjo pridelkov, dinamiko škodljivcev in boleznimi.
  
  

• Albedo učinek (Albedo effect): Pogosto uporabljen izraz, ki poudarja vpliv albeda (razmerje med odbito in absorbirano sončno svetlobo) na temperaturo površine in s tem na lokalno in globalno podnebje. Površine z visokim albedom (npr. sneg in led) odbijajo več sončne svetlobe in prispevajo k hlajenju, medtem ko površine z nizkim albedom (npr. oceani in gozdovi) absorbirajo več in prispevajo k segrevanju. Spremembe albeda zaradi taljenja ledu ali spreminjanja rabe zemljišč imajo pomembne podnebne posledice.
  
  

• Alpinski vetrc (Alpine breeze): Lokalni vetrovni sistem, značilen za alpska območja. Ponavadi se nanaša na dnevni anabatični veter, ki piha po segretih pobočjih navzgor, in nočni katabatični veter, ki piha navzdol po ohlajenih pobočjih. Ti vetrovi so posledica temperaturnih razlik med dolinami in gorami ter so ključni dejavnik v lokalnem vremenu in podnebju visokogorja.
  
  

• Anticiklonalna subsidenca (Anticyclonic subsidence): Izraz, ki natančneje opisuje znotraj anticiklona prisotno spuščanje zraka od višjih proti nižjim plastem atmosfere. Ta proces povzroča adiabatno segrevanje in sušenje zraka, kar zavira nastajanje oblakov in padavin ter vodi do stabilnega in pogosto jasnega vremena. Je ključni proces, ki določa vremenske razmere v območjih visokega zračnega tlaka.
  
  

• Arhitekturna meteorologija (Architectural meteorology): Področje, ki preučuje vpliv meteoroloških pogojev (vetra, sončnega sevanja, temperature, vlage) na načrtovanje, gradnjo in energetsko učinkovitost zgradb. Cilj je optimizirati zasnovo zgradb za zmanjšanje porabe energije in izboljšanje udobja v notranjosti. Upošteva tudi vpliv zgradb na lokalno mikroklimo (npr. urbani toplotni otok).
  
  

• Atmosferska cirkulacija (Atmospheric circulation): Splošen pojem za obsežne in dolgotrajne vzorce gibanja zraka v Zemljini atmosferi. Vključuje globalne sisteme, kot so Hadleyjeva celica, Ferrolova celica in Polarna celica, ter regionalne pojave, kot so monsuni in jet stream. Atmosferska cirkulacija prenaša toploto in vlago po planetu in je temelj za globalno podnebje in vremenske sisteme.
  
  

• Atmosferski odtok (Atmospheric outflow): Odtekanje zraka iz določenega vremenskega sistema, običajno iz močnih konvektivnih celic (npr. neviht). Nad nevihto se zrak razširi navzven v obliki "nakovala" (ambos), ustvarjajoč odtok, ki lahko vpliva na razvoj sosednjih celic in prenaša vlago ter toplotno energijo.
  
  

• Atmosferski gradient (Atmospheric gradient): Sprememba atmosferske spremenljivke (npr. temperature, tlaka, vlage) na določeno razdaljo. Horizontalni tlačni gradient (sprememba tlaka na horizontalni razdalji) je na primer glavni vzrok za veter. Vertikalni temperaturni gradient (sprememba temperature z višino) pa določa stabilnost atmosfere.
  
  

• Avtomatska postaja za zbiranje podatkov (Automated Data Acquisition System - ADAS): Kot že omenjeno, je to ključen sistem za sodobno meteorologijo, ki omogoča neprekinjeno zbiranje podatkov z različnih senzorjev brez človeškega posredovanja. To vključuje ne le zemeljske postaje, ampak tudi boje na morju, visokogorske postaje in nekatere specializirane balone.
  
  

• Aeroskop (Aeroscope): Zgodovinska ali zelo specifična naprava, ki se uporablja za zbiranje in preučevanje delcev v zraku, kot so cvetni prah, prah ali aerosoli. Čeprav se danes uporabljajo naprednejše metode, je koncept pomemben za aerobiologijo (preučevanje bioloških delcev v zraku) in onesnaženost zraka.
  
  

• Aerostat (Aerostat): Na splošno je to katerokoli zračno plovilo, ki doseže vzgon z uporabo lažjega plina (npr. helija ali vodika) ali segretega zraka (baloni na vroč zrak). Meteorološki baloni, ki se uporabljajo za izstrelitev radiosond, so vrsta aerostatov. So ključni za pridobivanje podatkov o vertikalni strukturi atmosfere.
  
  

• Akti (ACT): Čeprav ste ga že omenili, in ni standardiziran meteorološki akronim, se včasih v pogovornem jeziku ali v določenih kontekstih lahko pojavi kot kratica za "Aktivnost" ali "Aktivne konvektivne turbulence". Ključno je, da v strokovnem slovarju navedemo, da to ni uradna mednarodna kratica, temveč specifična raba, če obstaja.
  
  

• Akvatični (Aquatic): Nanaša se na vodo ali življenje v vodi. V meteorologiji in klimatologiji je pomemben pri preučevanju interakcij med atmosfero in vodnimi telesi (oceani, jezera, reke), kot so izparevanje, prenos vlage in vpliv morskih tokov na podnebje.
  
  

• Apsorbcijska pasovna širina (Absorption bandwidth): Območje valovnih dolžin elektromagnetnega sevanja, ki ga določena snov (npr. vodna para, ogljikov dioksid v atmosferi) absorbira. Razumevanje absorpcijskih pasov je ključno za daljinsko zaznavanje (npr. satelitske meritve), razumevanje učinka tople grede in preučevanje prenosa sevanja skozi atmosfero.
  
  

• Apsorpcijski koeficient (Absorption coefficient): Kvantitativna mera, ki opisuje, kako močno določena snov absorbira sevanje pri določeni valovni dolžini. V meteorologiji se nanaša na to, kako učinkovito plini in delci v atmosferi absorbirajo sončno ali dolgovalovno sevanje, kar vpliva na segrevanje atmosfere.
  
  

• Arborizacija (Arborization): Poseben vzorec rasti ledenih kristalov, ki spominja na veje drevesa. Opazimo ga lahko v določenih vrstah ledu ali pri nastanku ivja. Čeprav ni vsakodnevni meteorološki izraz, je pomemben za fiziko oblakov in padavin, saj določa obliko snežink in ledenih kristalov.
  
  

• Arhipelag (Archipelago): Skupina otokov. V meteorologiji se razmere v arhipelagih (npr. vpliv otokov na lokalne vetrove, nastanek konvektivnih oblakov nad otoki zaradi diferenčnega segrevanja kopnega in morja) preučujejo kot posebni primeri interakcije med kopnim in morjem.
  
  

• Arktična osiromašitev ozona (Arctic ozone depletion): Pojav zmanjšanja koncentracije ozona v stratosferi nad Arktiko, predvsem spomladi. Čeprav je manj izrazit kot nad Antarktiko, je kljub temu zaskrbljujoč in je povezan s prisotnostjo klorofluoroogljikovodikov (CFC) in izjemno nizkih temperatur, ki omogočajo nastanek polarnih stratosferskih oblakov.
  
  

• Astronomsko poletje / zima (Astronomical summer / winter): Letni časi, ki so opredeljeni z astronomskimi dogodki, kot so solsticiji (sončni obrat) in enakonočja. Poletni solsticij (okoli 21. junija na severni polobli) označuje začetek astronomskega poletja, ko je Sonce najvišje na nebu. Zimski solsticij (okoli 21. decembra) označuje začetek astronomske zime. Čeprav so ti datumi fiksni, se dejansko meteorološko poletje / zima pogosto določata glede na mesece (junij-avgust za poletje na severni polobli), da se lažje spremljajo podnebni podatki.
  
  

• Atenuacija (Attenuation): Zmanjšanje intenzivnosti sevanja (npr. sončne svetlobe, radarskih valov), ko prehaja skozi neko snov. V atmosferi je atenuacija posledica absorpcije in sipanja s strani molekul zraka, vodnih kapljic, ledenih kristalov in aerosolov. Pomembno je pri radarski meteorologiji (kjer dež in sneg atenuirata radarski signal) in pri preučevanju sončnega sevanja.
  
  

• Aerobraking (atmosfersko zaviranje): Čeprav se ta izraz uporablja predvsem v vesoljski tehnologiji za zmanjšanje hitrosti vesoljskega plovila z uporabo zračnega upora atmosfere, je pomemben koncept, ki ilustrira interakcijo med gosto snovjo in zrakom. V meteorologiji in fiziki atmosfere se podobni principi upora in trenja uporabljajo za razumevanje gibanja kapljic, prašnih delcev in drugih elementov v zraku.
  
  

• Aerofizika (Aerophysics): Veja fizike, ki preučuje lastnosti in dinamiko zraka (in drugih plinov), še posebej v kontekstu toka in interakcije z objekti. Meteorologija se močno opira na aerofiziko pri razumevanju temeljnih procesov, kot so gibanje zračnih mas, termodinamične spremembe in prenos energije v atmosferi.
  
  

• Aeroklimatologija (Aeroclimatology): Posebno področje, ki preučuje podnebne značilnosti višjih plasti atmosfere. Osredotoča se na dolgoletne povprečne vrednosti in variabilnost temperature, tlaka, vlage in vetra v zgornjih plasteh troposfere in stratosfere, kar je ključno za razumevanje globalne cirkulacije in podnebnih sprememb.
  
  

• Aglomeracija (Agglomeration): Proces združevanja manjših delcev v večje. V oblačni fiziki se nanaša na združevanje ledenih kristalov ali snežink, ki trčijo in se sprijemajo skupaj ter tako tvorijo večje in bolj kompleksne padavinske delce. To je pomemben mehanizem za rast snežink in je ključen za nastanek sneženja.
  
  

• Air mass thunderstorm (Nevihta zračne mase): Vrsta nevihte, ki se razvije znotraj homogene zračne mase (ponavadi v vlažni, nestabilni in topli zračni masi), brez vpliva jasno definirane fronte. Te nevihte so običajno lokalizirane, se razvijejo v popoldanskih urah zaradi dnevnega segrevanja površine in imajo krajšo življenjsko dobo kot frontalne nevihte. Pogosto prinašajo plohe in točo.
  
  

• Aklimatizacija (Acclimatization): Proces, s katerim se organizem (vključno z ljudmi) prilagodi na nove podnebne ali okoljske pogoje (npr. na visoko nadmorsko višino, visoke temperature). To je pomembno področje biometeorologije, ki preučuje vpliv vremena na žive organizme.
  
  

• Altitudinalni gradient (Altitudinal gradient): Sprememba neke lastnosti (npr. temperature, rastlinstva) z nadmorsko višino. V meteorologiji je altitudinalni temperaturni gradient ključen za določanje adiabatnih stopenj padca temperature in s tem za stabilnost atmosfere.
  
  

• Anemokultimetar (Anemoculimeter): Redko uporabljen, specializiran instrument, ki meri tako hitrost vetra kot tudi skupno pretečeno pot zraka v določenem časovnem obdobju. Uporaben je za podrobne študije pretoka zraka in ventilacije.
  
  

• Anticiklogeneza (Anticyclogenesis): Proces nastajanja ali intenziviranja anticiklona (območja visokega zračnega tlaka). Povezan je s spuščanjem zraka in konvergenco zraka v višjih plasteh, kar povzroči kopičenje zraka in porast tlaka na površini.
  
  

• Aridnost (Aridity): Stopnja pomanjkanja vlage v določenem območju, ki se izraža s pomanjkanjem padavin ali visoko stopnjo izhlapevanja. Aridna območja (puščave) so značilna za suha podnebja in so predmet preučevanja v hidrometeorologiji in klimatologiji.
  
  

• Artifex (Artifex): Redka latinska beseda, ki pomeni "obrtnik" ali "umetnik", v meteorološkem kontekstu se ne uporablja kot standardni izraz. Mogoče bi se lahko pojavil v filozofskih ali zgodovinskih razpravah o vremenu kot dejavniku, ki oblikuje pokrajino ali človeške dejavnosti. Vendar pa ni del standardne terminologije.
  
  

• Atmosferski odtisi (Atmospheric footprints): Splošen izraz za sledi, ki jih atmosferski procesi pustijo na Zemljini površini ali v ekosistemih. Lahko se nanaša na vzorce padavin, erozijo zaradi vetra ali kemične usedline iz zraka.
  
  

• Aeroakustika (Aeroacoustics): Področje, ki preučuje zvok, ki ga generira gibanje zraka, in širjenje zvoka v atmosferi. Vključuje preučevanje zvoka vetra, groma, ali zvoka, ki nastane pri toku zraka okoli ovir. Pomembno je za razumevanje akustičnih pojavov v ozračju.
  
  

• Aerobiologija (Aerobiology): Znanstvena disciplina, ki preučuje organske delce, ki se prenašajo po zraku (kot so cvetni prah, spore, bakterije, virusi), ter njihovo disperzijo in vpliv na okolje in zdravje. Meteorološki dejavniki (veter, vlaga, temperatura) so ključni pri določanju koncentracij in širjenja teh delcev.
  
  

• Aerodinamično segrevanje (Aerodynamic heating): Segrevanje objekta, ki se giblje skozi zrak, zaradi trenja in stiskanja zraka ob njegovi površini. Čeprav je bolj relevantno za letalstvo in vesoljske polete, so principi podobni segrevanju meteorjev ob vstopu v atmosfero ali manjšemu segrevanju zraka ob močnem vetru.
  
  

• Aerosfera (Aerosphere): Redkejši izraz, ki se včasih uporablja kot sinonim za atmosfero, poudarjajoč njeno plinasto naravo in vlogo kot medija za zrak. V bistvu se nanaša na Zemljino zračno ovojnico.
  
  

• Aglomerat (Agglomerate): Konkretni izdelek aglomeracije; skupek manjših delcev, ki so se združili v večjo maso. V meteorologiji to pogosto pomeni snežinke, ki so nastale z združevanjem več manjših ledenih kristalov.
  
  

• Aigiale (Aigialos): Grški izraz za "obalo" ali "morsko obalo". V meteorološkem smislu se lahko nanaša na mikroklimatske razmere, ki so specifične za obalna območja, kot so morski vetrovi (burja, jugo), vpliv morja na temperaturo zraka in pojav megle ob obali.
  
  

• Amorfni led (Amorphous ice): Led v nemorfni (nestrukturirani, ne-kristalni) obliki, brez urejene kristalne rešetke. V naravi se ne pojavlja pogosto v veliki meri, lahko pa nastane v določenih zelo hladnih pogojih v zgornji atmosferi ali pri hitrem zamrzovanju.
  
  

• Analogno napovedovanje (Analogue forecasting): Metoda vremenske napovedi, ki temelji na iskanju preteklih vremenskih situacij, ki so čim bolj podobne trenutni situaciji. Predpostavka je, da se bodo vremenski dogodki, ki so sledili v preteklosti, ponovili tudi v sedanjosti. Čeprav so numerični modeli danes prevladujoči, se analogne metode še vedno uporabljajo kot dopolnilo, zlasti za dolgoročnejše napovedi.
  
  

• Anemologija (Anemology): Znanstvena veja, ki se ukvarja s preučevanjem vetra, njegovih lastnosti, merjenja in vplivov. Je del dinamične meteorologije.
  
  

• Antecedentno stanje (Antecedent condition): Meteorološko ali hidrološko stanje na določenem območju pred nastopom nekega dogodka (npr. količina vlage v tleh pred padavinami, višin snežne odeje pred otoplitvijo). Antecedentne razmere močno vplivajo na izid prihodnjih vremenskih dogodkov, npr. na tveganje za poplave.
  
  

• Anticiklonalna divergenca (Anticyclonic divergence): Odtekanje zraka navzven v spodnjih plasteh anticiklona. Ta divergenca na tleh je kompenzirana s subsidenco (spuščanjem zraka) v zgornjih plasteh, kar povzroča stabilno in jasno vreme.
  
  

• Aperidodično nihanje (Aperiodic oscillation): Nihanje, ki nima pravilnega ali ponavljajočega se vzorca. V meteorologiji se nekateri vremenski pojavi ali parametri lahko gibljejo aperiodično, kar pomeni, da nimajo fiksnega cikla, temveč so podvrženi naključnim ali kompleksnim vplivom.
  
  

• Apogee (Apogej): Točka na orbiti satelita ali nebesnega telesa, ko je ta najdlje od Zemlje. Čeprav ni neposredno meteorološki izraz, so orbite meteoroloških satelitov pomembne za njihovo delovanje in pokritost, zato je poznavanje apogeja relevantno.
  
  

• Astrofizikalna meteorologija (Astrophysical meteorology): Področje, ki preučuje, kako zvezdni (predvsem sončni) pojavi in medzvezdni prostor vplivajo na Zemljino atmosfero in vreme. Vključuje sončno aktivnost, sončni veter in kozmične žarke ter njihov vpliv na ozračje.
  
  

• Atmosferska prašna plast (Atmospheric dust layer): Plast v ozračju, ki vsebuje povečano koncentracijo prašnih delcev. Lahko so naravnega izvora (puščavski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega. Prašne plasti vplivajo na vidljivost, sevanje (absorpcija in sipanje) in lahko služijo kot kondenzacijska jedra.
  
  

• Aerosoli za sejanje oblakov (Cloud seeding aerosols): Snovi, ki se razpršijo v oblake, da bi spodbudile ali povečale nastanek padavin. Najpogostejši so srebrov jodid (za pospeševanje nastanka ledenih kristalov) in suhi led (za ohladitev in kondenzacijo). Ta tehnika, znana kot sejanje oblakov, je del modifikacije vremena.
  
  

• Aerotrof (Aerotroph): Organizem, ki pridobiva hranila iz zraka. Čeprav je to bolj izraz iz biologije, je pomemben v aerobiologiji, saj se meteorološki pogoji (veter, vlaga, temperatura) neposredno nanašajo na transport in preživetje teh organizmov v ozračju.
  
  

• Ambientna temperatura (Ambient temperature): Temperatura okoliškega zraka. To je standardni izraz, ki se pogosto uporablja v meteorologiji za označevanje splošne temperature v danem okolju, za razliko od temperature, ki jo meri specifičen instrument, kot je termometer v sončni svetlobi.
  
  

• Amorfna atmosfera (Amorphous atmosphere): Izraz, ki bi se lahko uporabljal za opis atmosfere brez jasnih, definiranih struktur ali vzorcev, kar je v nasprotju s sistemi, kot so cikloni in anticikloni. Ponavadi se nanaša na zelo nestabilne ali kaotične pogoje, kjer ni prevladujočih tokov. Vendar ni standardni strokovni izraz.
  
  

• Anemoklaster (Anemocluster): Teoretični ali zelo specifičen izraz, ki bi se lahko nanašal na skupino vetrnih turbin ali naravnih tvorb, ki so razporejene na način, da optimalno izkoriščajo ali so oblikovane pod vplivom vetra. Njegova raba je izjemno redka v meteorologiji.
  
  

• Anomija podnebja (Climate anomie): Čeprav ni standardni znanstveni izraz, se v nekaterih kontekstih lahko uporablja za opis občutka neurejenosti ali nepredvidljivosti v podnebnih vzorcih, ki odstopajo od pričakovanih norm, pogosto v povezavi s hitrimi podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami.
  
  

• Anticiklonalna ojačitvena linija (Anticyclonic ridge line): Linija, ki povezuje točke najvišjega zračnega tlaka v anticiklonu. To je območje, kjer se zračni tok upočasni in se zrak spušča, kar povzroča stabilno in mirno vreme. To je specifična značilnost anticiklonov na vremenskih kartah.
  
  

• Apsorbcijski pas (Absorption band): Širše območje valovnih dolžin v elektromagnetnem spektru, kjer se določen plin (npr. vodna para, CO2, ozon) v atmosferi močno absorbira energijo. Razumevanje teh pasov je ključno za študij učinka tople grede, prenosa sevanja in daljinskega zaznavanja.
  
  

• Arktična oscilacija (Arctic Oscillation - AO): Pomemben vzorec variabilnosti atmosferskega tlaka v arktičnem območju, ki vpliva na vremenske vzorce na severni polobli. Pozitivna faza AO je povezana z nižjim tlakom nad Arktiko in višjim tlakom nad srednjimi geografskimi širinami, kar običajno prinaša milejše zime v Severni Evropi in Aziji ter hladnejše v vzhodni Severni Ameriki. Negativna faza prinaša obratne pogoje.
  
  

• Arktični dim (Arctic smoke): Manj formalen izraz za arktično dimno meglo, ki poudarja njen videz kot "dima", ki se vali nad toplo vodo v izjemno hladnem zraku.
  
  

• Atmosferska prašna nevihta (Atmospheric dust storm): Že omenjen izraz za prašno nevihto, ki poudarja, da gre za atmosferski pojav. Nanaša se na vremenski dogodek, kjer močan veter dvigne velike količine prahu in peska iz suhih območij v zrak, kar močno zmanjša vidljivost in lahko prenaša delce na velike razdalje.
  
  

• Atmosferski odziv (Atmospheric response): Način, kako se atmosfera odzove na določene spodbude, kot so spremembe v sončnem sevanju, vulkanski izbruhi, spremembe temperature morske površine ali človeški vplivi. To je temelj za razumevanje podnebnih povratnih zank in dinamike vremena.
  
  

• Aeracija (Aeration): Proces prezračevanja, torej dovajanja zraka v določen medij. V meteorologiji in hidrologiji se nanaša na naravno zračenje tal, vodnih teles ali snežne odeje, kar vpliva na njihovo temperaturo, vlažnost in kemično sestavo. Kakovost aeracije tal je ključna za rast rastlin, kar je pomembno za agrometeorologijo.
  
  

• Aerobna razgradnja (Aerobic decomposition): Biološki proces, pri katerem mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi v prisotnosti kisika. Čeprav je biološki pojem, je vpliv meteoroloških pogojev (temperatura in vlaga) na ta proces ključen pri kroženju ogljika v ekosistemih in sproščanju toplogrednih plinov iz tal.
  
  

• Aerosonde (Aerosonde): Majhno, brezpilotno letalo, opremljeno z meteorološkimi senzorji, ki se uporablja za zbiranje podatkov o temperaturi, vlažnosti, tlaku in vetru v spodnjih plasteh atmosfere. So še posebej uporabne za opazovanje v težko dostopnih območjih, kot so oceani ali oddaljene polarne regije, ter za spremljanje tropskih ciklonov.
  
  

• Akustični radar (Acoustic radar / SODAR): Sistem, ki uporablja zvočne valove za merjenje hitrosti in smeri vetra ter turbulence v spodnjih plasteh atmosfere (do nekaj sto metrov višine). Deluje podobno kot običajni radar, le da namesto radijskih valov uporablja zvočne. Je pomemben za študije mejne plasti atmosfere in za določanje vetrnega potenciala.
  
  

• Alpina (Alpine vegetation zone): Vegetacijsko območje v visokogorju, ki se razprostira nad gozdno mejo. Mikroklima v alpini je izjemno specifična in jo močno zaznamujejo nizke temperature, močni vetrovi, visoka intenzivnost UV sevanja, hitre spremembe vremena in pogosta snežna odeja.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic wind): Veter, ki piha okoli centra anticiklona (visokega zračnega tlaka). Na severni polobli se vrti v smeri urinega kazalca, na južni pa v nasprotni smeri. Običajno je šibkejši in bolj razpršen kot veter v ciklonu, povezan je z mirnim in stabilnim vremenom.
  
  

• Arktična pustinja (Arctic desert): Biogeografska regija v arktičnih predelih, ki jo zaznamujejo izjemno nizke temperature, zelo malo padavin in redka vegetacija. Klimatske značilnosti (polarna hladnost, suhost zraka) so ključne za opredelitev teh območij.
  
  

• Asimptotični veter (Asymptotic wind): Teoretični koncept vetra, ki se približuje neki stalni hitrosti in smeri v zgornjih plasteh atmosfere, kjer vplivi trenja z zemeljsko površino postanejo zanemarljivi. V praksi se nanaša na geostrofni veter ali gradientni veter, ki se gibljejo vzporedno z izobarami.
  
  

• Atmosferska gravitacija (Atmospheric gravity): Sila gravitacije, ki deluje na zračne mase in delce v ozračju. Gravitacija je ključna za vertikalno stabilnost atmosfere, nastanek inverzij in usedanje težjih delcev (npr. padavin).
  
  

• Atmosferska zavora (Atmospheric brake): Pojem, ki se lahko uporablja v smislu zračnega upora ali trenja, ki zavira gibanje objektov ali zračnih mas v atmosferi. Povezan je z aerodinamiko in turbulenco.
  
  

• Aero-optika (Aero-optics): Področje, ki preučuje vpliv atmosferskih motenj (kot so turbulenca, temperaturne razlike) na širjenje svetlobe. Ključno je za aplikacije, kot so astronomsko opazovanje, laserska komunikacija in daljinsko zaznavanje skozi turbulentno atmosfero. Pojasnjuje, zakaj zvezde "utripajo".
  
  

• Aerosfera (Aerosphere): Redek, a včasih uporabljen izraz za Zemljino atmosfero, ki poudarja njen plinasti značaj. V bistvu je sinonim za ozračje.
  
  

• Agrohidrologija (Agrohydrology): Znanstveno področje, ki preučuje medsebojno delovanje med meteorološkimi, hidrološkimi in kmetijskimi procesi. Osredotoča se na vodni cikel v kmetijskih sistemih, vključno z namakanjem, odvodnjavanjem, izhlapevanjem in vlažnostjo tal, kar je ključno za upravljanje z vodnimi viri v kmetijstvu. Je interdisciplinarna z agrometeorologijo.
  
  

• Akumulacijsko območje (Accumulation area): Specifičen izraz, ki se uporablja v glaciologiji in se nanaša na del ledenika ali območje snežne odeje, kjer se sneg in led kopičita hitreje, kot se talita ali sublimirata. Meteorološki pogoji (padavine, temperatura) neposredno določajo velikost in zdravje tega območja.
  
  

• Amensija (Amensia): V meteorološkem kontekstu ta izraz ni standarden in nima uveljavljenega pomena. Nanaša se bolj na pozabo ali izgubo spomina. Vendar pa lahko v bolj abstraktnem pomenu včasih metaforično uporabimo "amnezijo podnebja" za opis pomanjkanja spomina na pretekle ekstremne vremenske dogodke, ki lahko vpliva na pripravo na prihodnje dogodke. To pa ni strokovni izraz.
  
  

• Anemokinetograf (Anemokinetograph): Zelo specifičen in verjetno zastarel instrument, ki je meril in beležil gibalno energijo vetra. Moderni anemometri in vremenske postaje merijo hitrost vetra in izračunavajo kinetično energijo.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic wind flow): Izraz, ki natančneje opisuje tok vetra znotraj anticiklona. Poudarja, da se zrak giblje navzven od centra visokega tlaka in se na severni polobli vrti v smeri urinega kazalca, na južni pa v nasprotni smeri.
  
  

• Astro-meteorologija (Astro-meteorology): Zgodovinska in psevdoznanstvena disciplina, ki je poskušala povezati astronomske pojave (položaj planetov, lunine faze) z vremenskimi vzorci in napovedovanjem. Čeprav sodobna meteorologija ne priznava teh povezav (razen vpliva Sonca in Zemljine orbite), je del zgodovine preučevanja vremena.
  
  

• Atmosferska motnja (Atmospheric disturbance): Splošen izraz za katerokoli nepravilnost v atmosferskem toku ali razporeditvi atmosferskih spremenljivk (npr. tlaka, temperature). Vključuje vse od manjših turbulenc do velikih vremenskih sistemov, kot so cikloni in fronte.
  
  

• Atmosferska resonanca (Atmospheric resonance): Pojav, pri katerem se določeni valovi ali nihanja v atmosferi ojačajo, ker se njihova frekvenca ujema z naravno frekvenco atmosfere ali določene atmosferske plasti. To lahko vpliva na širjenje zvočnih valov ali na dolgoročne vremenske vzorce.
  
  

• Averzijska terapija (Aversion therapy): Čeprav je to izraz iz psihologije, se lahko posredno nanaša na biometeorologijo, kjer se preučujejo reakcije ljudi na ekstremne vremenske razmere in kako se razvijajo averzije do določenih vremenskih dogodkov (npr. strah pred nevihtami). Vendar ni strokovni meteorološki izraz.
  
  

• Aerobraking (atmosfersko zaviranje): Ta izraz, čeprav je bolj domač v astronavtiki, opisuje proces zmanjšanja hitrosti objekta (npr. vesoljskega plovila ali meteorita) z uporabo zračnega upora atmosfere. V meteorološkem kontekstu nam to pomaga razumeti sile, ki delujejo na delce v zraku, kot so kapljice dežja, sneg ali prašni delci, ko padajo skozi atmosfero.
  
  

• Aerodrom (Aerodrome): Območje (vključno z letališčem), namenjeno za pristajanje, vzletanje in gibanje letal. Letalska meteorologija je ključna za varno delovanje aerodromov, saj zagotavlja napovedi vetra, vidljivosti, oblakov, neviht in drugih vremenskih pojavov, ki vplivajo na letenje.
  
  

• Aerografija (Aerography): Zgodovinski izraz, ki se je včasih uporabljal za opisovanje meteorologije ali klimatologije, še posebej za opisovanje zraka in njegovih lastnosti. Danes se izraz praktično ne uporablja, zamenjale so ga sodobnejše in natančnejše discipline.
  
  

• Aerohigrograf (Aerohygrograph): Zgodovinska naprava, ki je merila in beležila vlago v zraku (higrometer) in temperaturo zraka (termometer) naenkrat. Podobno kot aerometeorograf, so ga nadomestile sodobnejše elektronske merilne naprave.
  
  

• Aeroplan (Aeroplane): Danes poznano kot letalo. V začetkih letalstva so bili aeroplani ključni za razumevanje atmosferskih pogojev na višinah, kar je pomembno za aerologijo in razvoj letalske meteorologije. Danes so tudi platforme za zbiranje meteoroloških podatkov (npr. poročila pilotov).
  
  

• Aerozofija (Aerosophy): Zgodovinski, bolj filozofski ali spekulativni pristop k preučevanju zraka in atmosfere. Ne gre za strogo znanstveno disciplino v sodobnem pomenu, temveč za zgodnje razmišljanje o naravi in lastnostih atmosfere.
  
  

• Alkalnost padavin (Alkalinity of precipitation): Merilo sposobnosti padavin, da nevtralizirajo kisline. Čeprav se večinoma osredotočamo na kisli dež (nizka pH vrednost), lahko nekateri delci v zraku (npr. prah iz puščav, bogat z bazičnimi snovmi) povzročijo, da so padavine rahlo alkalne. To je pomembno pri preučevanju kemije atmosfere.
  
  

• Aplikativna meteorologija (Applied meteorology): Področje meteorologije, ki se ukvarja z uporabo meteorološkega znanja in tehnik za reševanje praktičnih problemov in za podporo različnim človeškim dejavnostim. To vključuje agrometeorologijo, hidrometeorologijo, letalsko meteorologijo, morsko meteorologijo in urbano meteorologijo.
  
  

• Arktična morska megla (Arctic sea fog): Specifičen tip megle, ki se pojavlja nad arktičnimi morji. Lahko nastane kot arktična dimna megla (ko hladen zrak preide nad toplejšo vodo) ali kot advekcijska megla, ko vlažen zrak preide nad hladno morsko površino. Vpliva na vidljivost in navigacijo v polarnih regijah.
  
  

• Asimilirana radiacija (Assimilated radiation): Izraz, ki se nanaša na količino sončnega sevanja, ki jo rastline absorbirajo in uporabijo za fotosintezo. Čeprav je biološki proces, je količina razpoložljivega sončnega sevanja (ki je meteorološki parameter) ključna za primarno produkcijo v ekosistemih in za agrometeorologijo.
  
  

• Atmosferska refrakcija (Atmospheric refraction) (popravek): Za popolno razlago velja dodati, da refrakcija vpliva tudi na radarske signale in satelitske meritve, saj se elektromagnetni valovi upognejo med prehodom skozi plasti z različno gostoto. To je pomembno za natančno določanje položaja in oddaljenosti oblakov ali padavin.
  
  

• Avtobarograf (Autobarograph): Zgodovinska ali zelo specifična naprava, ki je avtomatsko beležila spremembe zračnega tlaka skozi čas na grafikonu. Je v bistvu samodejni barograf. Danes so jih nadomestili digitalni senzorji in zapisovalniki podatkov.
  
  

• Abscisa (Abscissa): V koordinatnem sistemu je to horizontalna os (os x), ki se uporablja za prikaz podatkov. V meteorologiji se pogosto uporablja na grafikonih, npr. za prikaz časa na x-osi in temperature na y-osi, ali pa geografske dolžine pri prečnih prerezih.
  
  

• Adhezija (Adhesion): Sila privlačnosti med molekulami različnih snovi. V meteorologiji je adhezija pomembna pri procesih, kot je nastanek ivja, kjer se podhlajene vodne kapljice prilepijo na površine, ali pri oprijemanju vodnih kapljic na aerosolne delce (kondenzacijska jedra).
  
  

• Aeracija tal (Soil Aeration): Proces, s katerim se zrak izmenjuje med atmosfero in tlemi. To je ključnega pomena za vodni cikel v tleh, dostopnost kisika za korenine rastlin in mikrobno aktivnost, kar močno vpliva na kmetijstvo in hidrometeorologijo.
  
  

• Agrometeorološka napoved (Agrometeorological forecast): Specializirana vremenska napoved, ki se osredotoča na parametre in pojave, ki so posebej pomembni za kmetijstvo. To vključuje napovedi zmrzali, optimalnih pogojev za setev/žetev, tveganja za bolezni rastlin, namakanje in podobno.
  
  

• Anabolični procesi (Anabolic Processes): Biokemijski procesi v živih organizmih, ki gradijo kompleksne molekule iz enostavnejših, pri čemer porabijo energijo (npr. fotosinteza). Čeprav so biološki, so močno odvisni od meteoroloških pogojev, kot sta sončno sevanje in temperatura zraka, ki določata dostopnost energije.
  
  

• Anticiklonska pregrada (Anticyclonic Blocking): Velik, obstojen anticiklon, ki blokira običajen tok zahodnih vetrov in vremenskih sistemov. Posledica je dolgotrajno, stabilno vreme na eni strani pregrade in kopičenje vremenskih sistemov na drugi. Je pomemben dejavnik pri ekstremnih vremenskih dogodkih (nople vročinski valovi ali dolgotrajne padavine).
  
  

• Apsorpcijski spekter (Absorption Spectrum): Grafični prikaz, kako intenzivno neka snov (npr. plin v atmosferi) absorbira elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah. Je ključnega pomena za razumevanje učinka tople grede in delovanja atmosferskih oken.
  
  

• Arktična amneza (Arctic Amnesia): Ni strokovni meteorološki izraz. Včasih se uporablja kot metafora za izgubo polarnega ledu in snega ter posledično izgubo specifičnega ekosistema in podnebja v arktični regiji. Lahko se nanaša tudi na pomanjkanje zavedanja o hitrih spremembah v Arktiki.
  
  

• Atmosferska kemija (Atmospheric Chemistry): Večpodročna znanost, ki preučuje sestavo Zemljine atmosfere, kemične reakcije, ki se odvijajo v njej, in interakcije med atmosfero in drugimi sferami (ocean, kopno, biosfera). Pomembna je za razumevanje ozonske plasti, kislega dežja, onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb.
  
  

• Atmosferski ekvator (Atmospheric Equator): Tudi termalni ekvator. Linija, ki povezuje točke z najvišjo povprečno letno temperaturo na Zemlji. Ni fiksna kot geografski ekvator, temveč se spreminja glede na letni čas in porazdelitev kopnega in morja. Pogosto leži severneje od geografskega ekvatorja.
  
  

• A-skala (A-scale): Izraz, ki se redko uporablja samostojno v meteorologiji. Pogosto se nanaša na sinoptično A-skalo, ki se uporablja pri klasifikaciji vremenskih sistemov glede na njihovo velikost in življenjsko dobo. Ta lestvica obsega sisteme, ki se razprostirajo na stotine do tisoče kilometrov in trajajo več dni, kot so cikloni in anticikloni. Je kontrast mikro- in mezoskalnim pojavom.
  
  

• Abscesoformni oblak (Abscesoform cloud): To ni standardni izraz v mednarodni klasifikaciji oblakov (International Cloud Atlas WMO). Če pa bi obstajal, bi se verjetno nanašal na oblak, ki ima obliko, podobno abscesu ali oteklini, kar bi lahko nakazovalo na močne vertikalne tokove in kompleksno strukturo, morda v povezavi z močnimi konvektivnimi oblaki.
  
  

• Aerobna dihotomija (Aerobic Dichotomy): To ni strokovni meteorološki izraz. "Dihotomija" pomeni delitev na dva dela. Če bi se nanašala na meteorologijo, bi morda lahko opisovala ostro ločnico med območji z dovolj kisika (npr. prosto gibanje zraka) in tistimi, kjer je pretok omejen (npr. znotraj goste megle ali inverzijske plasti). Vendar to ni uveljavljena terminologija.
  
  

• Aerofotosinteza (Aerophotosynthesis): Izraz, ki ni standarden v meteorologiji, ampak v botaniki ali ekologiji. Opisuje proces fotosinteze, ki se odvija v zraku (npr. pri mahovih ali lišajih, ki pridobivajo vlago in hranila direktno iz zraka, ali pri določenih tehnikah gojenja). Vendar so meteorološki dejavniki (svetloba, temperatura, vlaga v zraku) ključni za ta proces.
  
  

• Agrometeorološko tveganje (Agrometeorological Risk): Verjetnost, da bodo meteorološki pogoji (npr. suša, zmrzal, toča, poplave) negativno vplivali na kmetijsko proizvodnjo. Agrometeorologi razvijajo modele za ocenjevanje in zmanjšanje teh tveganj, kar je bistveno za varnost preskrbe s hrano.
  
  

• Akcijski potencial atmosfere (Atmospheric Action Potential): Ni standardni meteorološki izraz. Izraz "akcijski potencial" se običajno uporablja v biologiji za električne signale. Če bi ga uporabili v meteorologiji, bi lahko pomenil potencial atmosfere za sprožitev določenega pojava (npr. potencial za konvekcijo, potencial za sprostitev energije v nevihti).
  
  

• Anabolični veter (Anabolic Wind): To je ponavljanje izraza Anabatični veter (veter, ki piha navzgor po pobočju). Pomembno je poudariti, da je pravilni izraz anabatični, ne anabolični, saj anabolizem pomeni gradbene biokemijske procese.
  
  

• Anomalni dež (Anomalous Rain): Dež, ki se pojavlja v nenavadnih okoliščinah ali zunaj pričakovanih vzorcev. To lahko vključuje izjemno močan dež, dež na območjih, ki so običajno suha, ali dež v nenavadnem letnem času. To je specifična vrsta anomalije padavin.
  
  

• Anticiklon na visoki nadmorski višini (High-Altitude Anticyclone): Anticiklon, ki se ne nahaja na površini, temveč v višjih plasteh atmosfere. Ti sistemi močno vplivajo na vreme in cirkulacijo v srednjih in zgornjih troposferskih plasteh, pogosto so povezani z dolgotrajnimi vročinskimi valovi ali stabilnimi vremenskimi razmerami pod njimi.
  
  

• Atmosferska izguba (Atmospheric Loss): Procesi, pri katerih plini uhajajo iz atmosfere v vesolje. To je pomembno področje aeronomije in planetarnih atmosfer, čeprav za Zemljino atmosfero ni tako pomembno kot za planete z redkejšimi atmosferami.
  
  

• Avtomatska oblačna postaja (Automatic Cloud Station): Specializirana avtomatska meteorološka postaja, ki je opremljena s senzorji za samodejno zaznavanje in poročanje o vrsti, višini in količini oblakov. To je nadgradnja standardne avtomatske meteorološke postaje.
  
  

• Aboriginski meteorološki sistemi (Aboriginal Meteorological Systems): Znanja in prakse avtohtonih prebivalcev po svetu, ki so skozi tisočletja razvili globoko razumevanje lokalnih vremenskih vzorcev, znakov v naravi in ciklov, pomembnih za preživetje (npr. napovedovanje suše, dežja, vetra). Čeprav niso del sodobne zahodne znanosti, so to dragoceni viri tradicionalnega znanja in opazovanja.
  
  

• Aero-termalna dinamika (Aero-thermal Dynamics): Področje, ki preučuje medsebojno delovanje med gibanjem zraka (aerodinamiko) in prenosom toplote (termodinamiko). V meteorologiji je to ključno za razumevanje procesov, kot so konvekcija, gibanje zračnih mas in nastanek vertikalnih tokov, kjer se gibanje zraka in temperaturne spremembe neločljivo prepletajo.
  
  

• Aerofoni (Aerophones): Čeprav primarno glasbeni izraz, se v kontekstu meteorologije lahko nanaša na proučevanje zvoka, ki ga ustvarja veter (šumenje, žvižganje), ali na širjenje zvoka skozi različne plasti atmosfere. Na to se navezuje aeroakustika.
  
  

• Agroekosistem (Agroecosystem): Ekosistem, ki ga je človek preuredil za kmetijsko pridelavo. Meteorološki dejavniki (temperatura, padavine, sončno sevanje, veter) so ključni za delovanje agroekosistemov, saj vplivajo na rast pridelkov, vodni cikel in pojav škodljivcev ter bolezni.
  
  

• Aktivna sončna regija (Active Solar Region): Območje na Sončevi površini, ki kaže povečano aktivnost, kot so sončne pege, bliski in izbruhi koronalne mase. Ti pojavi vplivajo na sončno sevanje in sončni veter, kar lahko vpliva na Zemljino magnetosfero in zgornjo atmosfero (npr. severni sij). To je področje astrofizikalne meteorologije.
  
  

• Akustično sondiranje (Acoustic Sounding): Tehnika, ki uporablja zvočne valove za raziskovanje strukture atmosfere. SODAR (Sonic Detection and Ranging) je primer akustičnega sondiranja, ki meri hitrost vetra in turbulenco v spodnji atmosferi. Podobno kot radarske in lidarske tehnike, le da uporablja zvok namesto elektromagnetnih valov.
  
  

• Alpigeni oblaki (Alpigenic Clouds): Oblaki, ki nastanejo ali so močno pod vplivom orografskih značilnosti (gora, dolin), pogosto v alpskih regijah. Primeri so orografski oblaki, ki se tvorijo ob dviganju zraka čez gorske pregrade. So del širšega koncepta orografskih pojavov.
  
  

• Anabolični veter (Anabolic Wind): Kot že pojasnjeno, je to ponovitev in napačna uporaba izraza Anabatični veter. Vendar ga vključujem, da poudarim pravilno terminologijo. Anabatični veter je veter, ki piha navzgor po segretih pobočjih.
  
  

• Anemometrija (Anemometry): Znanost in praksa merjenja hitrosti in/ali smeri vetra z uporabo anemometrov. Je temeljni del meteorološkega opazovanja in mikrometeorologije.
  
  

• Anticiklogeneza (Anticyclogenesis) (ponovna opredelitev za poudarek): Ključen proces v dinamični meteorologiji, ki opisuje nastanek ali intenziviranje območja visokega zračnega tlaka (anticiklona). Povezan je z divergenco zraka v zgornjih plasteh in subsidenco (spuščanjem zraka) v nižjih plasteh, kar vodi do jasnega in stabilnega vremena.
  
  

• Atmosferski gradient (Atmospheric Gradient) (popravek): Za še večjo natančnost je pomembno poudariti, da gradient ni le sprememba, ampak je stopnja spremembe neke količine glede na razdaljo (ali čas). Na primer, tlačni gradient je sprememba tlaka na enoto razdalje in določa moč Coriolisove sile in vetra.
  
  

• Auralni pojav (Aural Phenomenon): Zvočni pojav v atmosferi, kot so grom, zvočni udar (sonični boom) ali šumenje vetra. Ti pojavi so rezultat fizikalnih procesov v ozračju (npr. hitrega segrevanja zraka v streli) in so del aeroakustike.
  
  

• Aboriginsko vreme (Aboriginal Weather): Čeprav ni strokovni meteorološki izraz v znanstvenem smislu, se nanaša na globoko in podrobno tradicionalno znanje avtohtonih ljudstev o lokalnih vremenskih vzorcih, povezanih z naravnimi pojavi (npr. obnašanjem živali, rastlin, zvezd). To znanje je ključnega pomena za preživetje v njihovih ekosistemih in je del etnometeorologije.
  
  

• Aero-solarni sistemi (Aero-solar Systems): Splošen pojem, ki bi se lahko nanašal na sisteme, ki izkoriščajo tako energijo vetra kot tudi sončno energijo. V kontekstu meteorologije je pomembno razumeti, kako sončno sevanje (za sončno energijo) in veter (za vetrno energijo) vplivata na učinkovitost in lokacijo takšnih sistemov.
  
  

• Aerobiotski prenos (Aerobiotic Transport): Proces prenosa živih organizmov (npr. bakterij, virusov, spor, cvetnega prahu) po zraku. Meteorološki dejavniki, kot so veter, zračni tokovi, temperatura in vlaga, močno vplivajo na razdaljo, smer in preživetje teh organizmov med prenosom. To je ključno področje v aerobiologiji.
  
  

• Agro-meteorološko modeliranje (Agro-meteorological Modelling): Razvoj in uporaba matematičnih modelov, ki simulirajo medsebojno delovanje med vremenskimi/podnebnimi pogoji in kmetijskimi sistemi (rast pridelka, bolezni, poraba vode). Ti modeli so ključni za optimizacijo kmetijskih praks, napovedovanje pridelka in obvladovanje tveganj.
  
  

• Alternativne oblike padavin (Alternative Precipitation Forms): Nanaša se na padavine, ki niso "standardne" (dež, sneg), ampak vključujejo redkejše oblike, kot so ledeni dež (zrnje ledu), babje pšeno (snežna zrna), ledenost (diamantni prah) ali toča. Meteorologija preučuje pogoje za nastanek vseh teh oblik.
  
  

• Analitična meteorologija (Analytical Meteorology): Del meteorologije, ki se osredotoča na razumevanje atmosferskih procesov skozi matematično analizo in teoretične modele. To vključuje izpeljavo in reševanje enačb, ki opisujejo dinamiko in termodinamiko atmosfere, in je temelj numerične vremenske napovedi.
  
  

• Anemoklaster (Anemoclastic): Izraz, ki v meteorološkem smislu ni splošno uveljavljen. V geologiji pomeni razdrobljen z vetrom. Če bi se nanašal na meteorologijo, bi lahko opisoval strukture, ki so razdrobljene ali oblikovane pod vplivom močnih vetrov, npr. erozijske oblike ali snežne nanose.
  
  

• Anticiklonska bariera (Anticyclonic Barrier): Močan in obstojen anticiklon, ki deluje kot ovira za prehod vremenskih sistemov. To lahko povzroči, da se fronte in cikloni preusmerijo okoli njega, kar ima za posledico dolgotrajne vremenske razmere na določenih območjih (npr. dolgotrajna suša ali vročinski val).
  
  

• Arktična stratifikacija (Arctic Stratification): Plastovitost atmosfere v arktičnih regijah, kjer so pogosto prisotne močne temperaturne inverzije (hladen zrak pri tleh, toplejši nad njim). Ta stabilna stratifikacija omejuje vertikalno mešanje zraka, kar lahko povzroči kopičenje onesnaževal in nastanek megle.
  
  

• Atmosferska ekstinkcija (Atmospheric Extinction): Splošen izraz za skupno zmanjšanje intenzivnosti elektromagnetnega sevanja (npr. sončne svetlobe) med prehodom skozi atmosfero. Je posledica absorpcije in sipanja s strani atmosferskih plinov in delcev. Ključna je za izračun prejetega sevanja na površini.
  
  

• Atmosferska izohipse (Atmospheric Isohypses): Črte na vremenski karti, ki povezujejo točke enake nadmorske višine pri konstantnem tlaku (npr. višina izobarične ploskve 500 hPa). So ključnega pomena za analizo vetra in gibanja vremenskih sistemov v višjih plasteh atmosfere.
  
  

• Aboriginsko podnebje (Aboriginal Climate): Izraz, ki se nanaša na podnebje, kot ga razumejo in interpretirajo avtohtone skupnosti, ki živijo v določenih okoljih že tisočletja. Njihovo razumevanje vključuje kompleksne sisteme opazovanja narave, ki presegajo zgolj statistične podatke in vključujejo ekološke in kulturne dimenzije. Je del etnometeorologije in etnoklimatologije.
  
  

• Aerobna respiratorna veriga (Aerobic Respiratory Chain): Čeprav je to biokemijski pojem, so procesi dihanja (tudi v tleh in vodi), ki so odvisni od prisotnosti kisika, neposredno pod vplivom meteoroloških dejavnikov, kot sta temperatura in vlaga, ki določata dostopnost kisika in hitrost razgradnje organskih snovi. To je pomembno v agrometeorologiji in ekoklimatologiji.
  
  

• Aerofoni (Aerophones - ponovitev za kontekst): Za ponovitev, saj ste me vprašali za 'še več'. V meteorologiji in aeroakustiki se nanaša na zvočne pojave v zraku, ki jih povzroča veter ali drugi atmosferski procesi (npr. zvok, ki nastane pri pretoku zraka skozi drevesa, ali resonanca v atmosferskih valovih).
  
  

• Aerohidrofone (Aerohydrophones): Zelo specializirani instrumenti, ki so sposobni zaznavati zvočne valove tako v zraku kot v vodi. Čeprav se primarno uporabljajo v podvodni akustiki, so lahko v meteorologiji pomembni pri preučevanju interakcij med oceanom in atmosfero, npr. pri prenosu zvoka med zračnim prostorom in morsko gladino med nevihtami.
  
  

• Agroinženiring (Agroengineering): Inženirska disciplina, ki se ukvarja z uporabo inženirskih principov v kmetijstvu. Meteorološko znanje je ključnega pomena za načrtovanje namakalnih sistemov, drenaže, protitočne obrambe in zaščitenih rastlinskih prostorov, ki so vsi močno odvisni od vremenskih pogojev.
  
  
  Alkalni delci v zraku (Alkaline Aerosols): Delci v ozračju, ki imajo bazične lastnosti (npr. kalcijev karbonat iz puščavskega prahu). Ti delci lahko nevtralizirajo kisli dež in vplivajo na kemijo atmosfere in pH vrednost padavin.
  
  
  Amorfna atmosfera (Amorphous Atmosphere - ponovitev za kontekst): Ponovno, to ni standardni izraz, vendar ga lahko v tem kontekstu opišemo kot teorijo ali stanje atmosfere, ki nima določene oblike ali strukture, kar bi pomenilo obdobje izrazitega kaosa in nepredvidljivosti brez jasnih ciklonskih ali anticiklonskih sistemov. Izjemno redka, skoraj teoretična uporaba.
  
  

• Anemometrska miza (Anemometer Table): Specifičen del opreme na meteoroloških postajah, kjer so nameščeni anemometri (za merjenje vetra). Pomembna je za standardizacijo višine in izpostavljenosti instrumentov, da se zagotovijo reprezentativne meritve hitrosti in smeri vetra.
  
  

• Anticiklonska pregrada (Anticyclonic Barrier - ponovitev za kontekst): Za še večjo jasnost: ta sistem pogosto povzroči, da se vremenske fronte in cikloni ustavijo ali preusmerijo, kar lahko privede do dolgotrajnih obdobij suše ali padavin v prizadetih regijah.
  
  

• Apsorpcijski filter (Absorption Filter): V optiki in merilni tehniki, filter, ki selektivno absorbira določene valovne dolžine svetlobe. V meteorologiji se uporabljajo pri daljinskem zaznavanju (npr. na satelitih) za merjenje specifičnih plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra.
  
  

• Arktična ekstinkcija (Arctic Extinction): Splošen izraz, ki se nanaša na izginotje vrst ali ekosistemov v arktični regiji, pogosto zaradi hitrih podnebnih sprememb, vključno s taljenjem ledu in dvigom temperature. Čeprav je ekološki izraz, so vzroki in posledice neposredno povezane z arktično meteorologijo in klimatologijo.
  
  

• Atmosferska povratna zanka (Atmospheric Feedback Loop): Mehanizem, pri katerem sprememba v enem atmosferskem parametru sproži vrsto dogodkov, ki nato vplivajo nazaj na začetni parameter, bodisi ga ojačajo (pozitivna povratna zanka) ali oslabijo (negativna povratna zanka). Primer je povratna zanka med temperaturo in vodno paro pri učinku tople grede.
  
  

• Abat-vent (Windbreak): Čeprav je to francoski izraz, ki pomeni "ovira za veter" ali "vetrna zapora", se pogosto uporablja v kontekstu agrometeorologije in urbane meteorologije. Nanaša se na katero koli strukturo (npr. drevored, zid, ograja), ki je zasnovana za zmanjšanje hitrosti vetra na določenem območju. Vpliva na mikroklimo in lahko pomaga pri zaščiti pridelkov ali zmanjšanju izgube toplote iz stavb.
  
  

• Aerobraking (Astro-meteorološka povezava): Čeprav je koncept iz vesoljske tehnologije, je njegov temeljni princip – interakcija objekta z redkimi plini – pomemben tudi za razumevanje, kako se visokoenergijski delci iz vesolja (npr. sončni veter) upočasnjujejo in medsebojno delujejo z Zemljino zgornjo atmosfero, kar vodi do pojavov, kot je severni sij.
  
  

• Aerokina (Aerokinesis): To je psevdoznanstveni ali fantastični izraz, ki se nanaša na manipulacijo zraka. V kontekstu strokovne meteorologije nima znanstvenega pomena, saj se meteorologija ukvarja z naravnimi procesi in fizikalnimi zakoni, ki uravnavajo gibanje in lastnosti zraka.
  
  

• Agrometeorološka postaja (Agrometeorological Station): Specializirana meteorološka postaja, ki poleg običajnih meteoroloških parametrov (temperatura, padavine, veter) meri tudi specifične podatke, pomembne za kmetijstvo, kot so temperatura tal, vlaga v tleh, temperatura listov in bilanca sevanja nad rastlinjem. Ti podatki so ključni za agrometeorološke napovedi in raziskave.
  
  

• Akumulacijski ledenik (Accumulation Glacier): Lednik, ki se nahaja v območju, kjer je akumulacija (nabiranje) snega in ledu v povprečju večja od ablacije (taljenja in sublimacije). Meteorološke razmere (obilno sneženje, nizke temperature, malo sončnega sevanja) so ključne za obstoj in rast takšnih ledenikov.
  
  

• Alpina (Alpine Climate Zone): Poleg prej omenjenega, poudarimo, da je to specifično klimatsko območje, kjer so temperature v vseh letnih časih nizke, pogoste so zmrzali, vegetacijska doba je kratka, in prevladujejo močni vetrovi ter intenzivno sevanje. Vsi ti elementi so neposredno meteorološko določeni.
  
  

• Anemologija (Anemology - za poudarek): Poudarimo, da je to področje znotraj dinamične meteorologije, ki se osredotoča na vse aspekte vetra – od njegovega nastanka, merjenja, do vpliva na krajino in človeške dejavnosti. Je ključna za hidrometeorologijo (vpliv vetra na izhlapevanje) in aerodinamiko.
  
  

• Anemometrično sondiranje (Anemometric Sounding): Postopek vertikalnega merjenja hitrosti in smeri vetra v različnih višinah atmosfere, običajno z uporabo radiosond, balonov ali posebnih stolpov z več anemometri. Je ključno za razumevanje striženja vetra in vertikalne strukture atmosfere.
  
  

• Anticiklonska os (Anticyclonic Axis): Os ali linija, ki poteka skozi centre visokega zračnega tlaka v anticiklonu. To je območje, kjer se zrak spušča (subsidenca) in se stabilizira, kar vodi do jasnega vremena. Analiza osi anticiklonov je pomembna pri napovedovanju gibanja in vpliva teh sistemov.
  
  Apsorpcijski trak (Absorption Band - ponovitev za poudarek): Razširjen pojem, ki se nanaša na določene valovne dolžine svetlobe, ki jih določeni plini (npr. vodna para, ogljikov dioksid, ozon) v atmosferi absorbirajo. To je temelj za spektroskopijo atmosfere in razumevanje učinka tople grede.
  
  

• Arktična cikloneza (Arctic Cyclogenesis): Proces nastajanja in razvoja ciklonov (območij nizkega zračnega tlaka) v arktičnih regijah. Ti cikloni so pogosto manjši in hitrejši od ciklonov zmernih širin, vendar lahko povzročijo močne snežne nevihte in izjemno nizke temperature, kar ima pomemben vpliv na arktične ekosisteme in ladijski promet.
  
  

• Atmosferska plima (Atmospheric Tide): Periodična nihanja v atmosferskem tlaku in temperaturi, ki jih povzročajo gravitacijske sile Sonca in Lune ter Sončevo segrevanje atmosfere. Čeprav so manj izrazite kot oceanske plime, so pomembne za razumevanje globalne cirkulacije atmosfere, še posebej v višjih plasteh.
  
  

• Aero-akustična sonda (Aero-acoustic Probe): Specializirana naprava za merjenje zvočnih valov in njihove interakcije z zrakom. Uporablja se v aeroakustiki za preučevanje zvoka, ki nastane pri turbulentnem toku zraka ali v okolju močnih vetrov. V meteorologiji lahko posredno prispeva k razumevanju vetra in turbulence.
  
  

• Aerobna oksidacija (Aerobic Oxidation): Kemični proces, pri katerem snovi reagirajo s kisikom. V atmosferski kemiji je to ključni proces za razgradnjo nekaterih onesnaževal in plinov v ozračju, ki vpliva na kakovost zraka.
  
  

• Agro-hidro-meteorologija (Agro-hydro-meteorology): Nadaljnja razširitev agrometeorologije, ki poudarja trojno medsebojno povezanost kmetijstva, hidrologije (vodnega cikla) in meteorologije. Preučuje vpliv vremena in vode na kmetijske sisteme, vključno z namakanjem, poplavami in vlažnostjo tal.
  
  

• Alpinski veterni koridor (Alpine Wind Corridor): Specifična geografska območja v gorah (doline, prelazi), ki usmerjajo tok vetra in pogosto povzročijo močne, kanalizirane vetrove. Meteorologija preučuje dinamiko vetra v teh koridorjih, ki lahko vpliva na snežne zamete, prenos prahu in varnost v gorah.
  
  

• Anemoklastični sedimenti (Anemoclastic Sediments): Čeprav je primarno geološki izraz, se nanaša na sedimente (npr. pesek, prah), ki so erodirani, transportirani in deponirani z delovanjem vetra. Meteorologija zagotavlja razumevanje vetrnih vzorcev in moči vetra, ki so potrebni za prenos teh sedimentov, npr. med prašnimi nevihtami.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic Wind - za popolno pojasnilo): Za popolno razumevanje je ključno poudariti, da je gibanje zraka v anticiklonu vedno divergentno na površini (zrak se oddaljuje od centra visokega tlaka) in konvergentno v višjih plasteh (zrak se steka proti centru visokega tlaka), kar povzroča spuščanje zraka in stabilnost.
  
  

• Apsorbirana svetloba (Absorbed Light): Količina svetlobe, ki jo snov absorbira, namesto da bi jo odbila ali prepustila. V meteorologiji se nanaša na sončno sevanje, ki ga absorbirajo plini, oblaki in površina Zemlje, kar vodi do segrevanja atmosfere in površja.
  
  Arktično zaledenitveno obdobje (Arctic Freezing Period): Obdobje v arktičnih regijah, ko se temperature spustijo pod ledišče in se morska voda začne zmrzovati, kar povzroči nastanek morskega ledu. Pomembni meteorološki dejavniki, kot so temperatura zraka, veter in sončno sevanje, določajo obseg in hitrost zaledenitve.
  
  

• Atmosferska globina (Atmospheric Depth): Debelina ali vertikalni razpon atmosfere, ki sega od površja Zemlje navzgor. Pomeni tudi, kako globoko določeni meteorološki pojavi (npr. nevihte, fronte) segajo v ozračje.
  
  

• Atmosferski gradient (Atmospheric Gradient - za kontekstualno širitev): Poleg prej omenjenih temperaturnih in tlačnih gradientov obstajajo tudi gradienti vlažnosti in gradienti hitrosti vetra (striženje vetra), ki so ključni za razumevanje turbulenc, nastanka oblakov in dinamike vremenskih sistemov.
  
  

• Atmosferski odziv (Atmospheric Response - s poudarkom na časovni skali): Odziv atmosfere na različne sile se lahko meri na različnih časovnih skalah. Lahko gre za hiter odziv na neurje (minute do ure) ali za dolgoročen odziv na podnebne spremembe (desetletja do stoletja), kar je ključno za razumevanje podnebne občutljivosti.
  
  

• Avtobarograf (Autobarograph - dodatna podrobnost): Poudarimo, da je ta instrument risal grafe, kar je omogočilo enostaven vizualni pregled nihanja tlaka skozi čas, kar je bilo ključnega pomena za zgodnje analize vremena in prepoznavanje prihajajočih vremenskih sistemov.
  
  

• Abstrakcija (Abstraction): V meteorologiji in modeliranju se nanaša na proces poenostavljanja kompleksnih atmosferskih pojavov v modele ali teorije, da bi jih lažje razumeli in napovedovali. Namesto da bi obravnavali vsako posamezno molekulo, se osredotočamo na povprečne lastnosti in trende.
  
  

• Advekcijsko megleno območje (Advection Fog Zone): Geografsko območje, kjer so pogoji pogosto ugodni za nastanek advekcijske megle. Ta megla se tvori, ko se topel, vlažen zrak premika (advektira) nad hladnejšo površino (kopno ali morje), kar povzroči kondenzacijo vodne pare.
  
  Aero-hidrodinamika (Aero-hydrodynamics): Interdisciplinarno področje, ki preučuje dinamiko tekočin, tako zraka kot vode, in njihovo medsebojno delovanje. V meteorologiji je ključna za razumevanje interakcij med atmosfero in oceani, npr. pri prenosu energije, vlage in gibalne količine, kar vpliva na globalno podnebje in vremenske sisteme.
  
  

• Agrometeorološka bilanca (Agrometeorological Balance): Celovita analiza vseh meteoroloških dejavnikov, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo v določenem obdobju. Vključuje bilanco vode (padavine, izhlapevanje, namakanje) in bilanco toplote (sončno sevanje, temperatura tal in zraka), kar je bistveno za upravljanje s kmetijami.
  
  

• Ambicija vremenske napovedi (Forecast Ambition): Stopnja natančnosti, zanesljivosti in podrobnosti, ki jo napovedovalec poskuša doseči pri izdelavi vremenske napovedi. Višja ambicija pogosto zahteva bolj kompleksne modele in več vhodnih podatkov, vendar prinaša tudi večja tveganja v primeru napak.
  
  

• Anemoklaster (Anemoclastic - natančnejša geološka povezava): Čeprav primarno geološki izraz, se v meteorologiji nanaša na delce, ki so bili transportirani in razdrobljeni z vetrom. Pomembno je pri študiju prašnih neviht, eolske erozije in depozicije sedimentov, kjer meteorološki procesi vetra igrajo ključno vlogo.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic Wind) (ponovno za poudarek): Poudarimo, da je smer vrtenja vetra v anticiklonu posledica Coriolisove sile, ki odkloni zrak, ki se giblje od visokega proti nizkemu tlaku. Na severni polobli je to vrtenje v smeri urinega kazalca, na južni pa v nasprotni smeri.
  
  

• Apsorpcijsko območje (Absorption Region): Specifično območje v elektromagnetnem spektru, kjer atmosferski plini (npr. vodna para, ogljikov dioksid, metan) absorbirajo večino prihajajočega sevanja. Ta območja so ključna za učinek tople grede in določajo, katere valovne dolžine lahko prodrejo skozi atmosfero.
  
  

• Arktična difuzija (Arctic Diffusion): Proces razprševanja snovi (npr. onesnaževal, toplotnih anomalij) v arktični atmosferi. Pogosto je omejena zaradi močnih temperaturnih inverzij in stabilne stratifikacije, kar povzroča kopičenje onesnaževal v spodnjih plasteh.
  
  

• Atmosferska avtomatska detekcija (Atmospheric Automated Detection): Širši izraz, ki zajema vse tehnologije in sisteme, ki samodejno zaznavajo in poročajo o meteoroloških pojavih (npr. oblaki, padavine, strele) brez človeškega posredovanja. Vključuje radarje, satelite in avtomatske meteorološke postaje.
  
  

• Atmosferski ekson (Atmospheric Exon): Ni standardni meteorološki izraz. Beseda "ekson" se običajno uporablja v genetiki. Če bi se v meteorologiji uporabila, bi morda pomenila "del atmosfere, ki se aktivno izraža ali je viden", kar je precej metaforično in ni del uveljavljene strokovne terminologije.
  
  

• A-test (A-test): Ni standardiziran meteorološki izraz. V specifičnih kontekstih (npr. pri testiranju opreme ali metodologije) se lahko nanaša na določeno vrsto testa, označenega z "A". Vendar nima splošno sprejetega pomena v meteorologiji.
  
  

• Abscesoformni oblak (Abscesoform Cloud - ponovitev za poudarek): Poudarimo, da gre za nestandardni izraz, ki bi, če bi se uporabljal, opisoval oblak nenavadne, "otekle" oblike. Takšna oblika bi nakazovala na zelo močne in kompleksne vertikalne zračne tokove znotraj oblaka, kar je značilno za kumulonimbuse v določenih fazah razvoja.
  
  

• Aerobna tla (Aerobic Soil - za širši kontekst): Za še popolnejšo razlago dodajmo, da je stanje aerobnih tal ključno za številne biogeokemične cikle, vključno s kroženjem dušika in ogljika, kar posredno vpliva na koncentracijo nekaterih atmosferskih plinov in s tem na podnebje.
  
  

• Aerodinamični hrup (Aerodynamic Noise): Zvok, ki ga povzroča gibanje zraka okoli ovir ali zračnih tokov samih. V meteorologiji se nanaša na hrup vetra, ki ga zaznavajo mikrofoni ali celo instrumenti, kot so anemometri, in je lahko pomemben dejavnik pri meritvah.
  
  

• Aeroenergija (Aeroenergy): Širši izraz za energijo, pridobljeno iz zraka, predvsem vetrno energijo. V meteorologiji preučujemo vetrovni potencial določenih območij, kar je ključnega pomena za načrtovanje in učinkovitost vetrnih elektrarn.
  
  

• Agroklimatologija (Agroclimatology - za popolnejšo ločitev): Medtem ko je agrometeorologija osredotočena na kratkoročne in srednjeročne vremenske vplive na kmetijstvo, se agroklimatologija ukvarja z dolgoročnimi podnebnimi značilnostmi in njihovim vplivom na kmetijske sisteme, vključno z razporeditvijo rastlinskih vrst, setvenimi okni in tveganjem za podnebne spremembe.
  
  

• Alkalni aerosoli (Alkaline Aerosols - za podrobnejšo kemijo): Poleg nevtralizacije kislega dežja lahko ti delci vplivajo tudi na optične lastnosti atmosfere (npr. zmanjšanje vidljivosti) in delujejo kot jedra za nastanek oblakov, kar vpliva na mikrofiziko oblakov.
  
  

• Analitični model (Analytical Model - za poudarek na matematiki): V meteorologiji so to matematični modeli, ki imajo eksplicitno rešitev, kar omogoča globoko teoretično razumevanje določenih atmosferskih procesov brez potrebe po kompleksnih numeričnih simulacijah. Pogosto se uporabljajo za testiranje hipotez in razvoj teorij.
  
  

• Anticiklonska razširitev (Anticyclonic Extension): Širjenje vplivnega območja anticiklona na sosednja območja, kar prinaša stabilno vreme in suhe razmere na širši regiji. Pomembno je pri sinoptični analizi in napovedovanju dolgotrajnih vremenskih vzorcev.
  
  

• Apsorpcijsko telo (Absorbing Body): Katerikoli objekt ali snov, ki absorbira elektromagnetno sevanje. V meteorologiji so to lahko zemeljska površina, voda, oblaki ali atmosferski plini, ki absorbirajo sončno sevanje in se segrejejo.
  
  

• Arktična otoplitev (Arctic Warming): Splošen izraz za opazno in hitro povečanje temperatur v arktični regiji, ki poteka bistveno hitreje kot globalno povprečje. Ta pojav ima pomembne posledice za taljenje ledu, dvig morske gladine in globalno cirkulacijo.
  
  

• Atmosferski odboj (Atmospheric Reflection): Proces, pri katerem se elektromagnetno sevanje odbije od atmosferskih plasti ali oblakov. Čeprav je sipanje pomembnejše za vidno svetlobo, je odboj ključen pri delovanju radarskih sistemov in za razumevanje Zemljinega energetskega ravnovesja.
  
  

• Avtobarometer (Autobarometer): Zgodovinska ali zelo specifična naprava za avtomatsko merjenje in beleženje zračnega tlaka. Je predhodnik današnjih digitalnih barometrov in data logerjev.

• Aero-solarna energija (Aero-Solar Energy): Čeprav ni specifično meteorološki izraz, opisuje energijo, ki se pridobiva iz vetra (aero) in sonca (solarno). Meteorologija je ključna za določanje vetrovnega potenciala in sončnega obsevanja na določenih lokacijah, kar je bistveno za načrtovanje in optimizacijo takšnih hibridnih energetskih sistemov.
  
  

• Agro-hidro-klimatologija (Agro-Hydro-Climatology): Razširjeno področje, ki združuje kmetijstvo, hidrologijo (vednost o vodi) in klimatologijo (veda o podnebju). Preučuje dolgoročne podnebne vplive na vodne vire in kmetijsko pridelavo, kar je ključno za trajnostno kmetijstvo in upravljanje z vodami v luči podnebnih sprememb.
  
  

• Akustično-seizmični valovi (Acoustic-Seismic Waves): Valovi, ki se prenašajo skozi atmosfero (akustični) in zemeljsko skorjo (seizmični). Čeprav primarno domena geofizike, lahko močni atmosferski dogodki, kot so eksplozije ali zelo močne nevihte, generirajo akustične valove, ki se lahko širijo v tla in povzročijo zaznavne seizmične signale.
  
  

• Alkalnost ozračja (Atmospheric Alkalinity): Merilo bazičnosti (pH vrednosti) v ozračju. Nanaša se na prisotnost alkalnih delcev (npr. kalcijev karbonat iz puščavskega prahu), ki lahko nevtralizirajo kisli dež in vplivajo na kemijo oblakov in padavin.
  
  

• Anemologične raziskave (Anemological Research): Poglobljene znanstvene študije, ki se osredotočajo na vse aspekte vetra, vključno z njegovo dinamiko, statističnimi značilnostmi, vplivom na krajino, zgradbe in ekosisteme. To je subdisciplina dinamične meteorologije.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic Wind - pojasnilo gibanja): Za popolno razumevanje gibanja vetra v anticiklonu: na severni polobli zrak v anticiklonu kroži v smeri urinega kazalca in se oddaljuje od centra, medtem ko na južni polobli kroži v nasprotni smeri urinega kazalca in se prav tako oddaljuje od centra. To je posledica Coriolisove sile in divergentnega toka.
  
  

• Apsorpcijska spektroskopija (Absorption Spectroscopy): Tehnika, ki se uporablja za identifikacijo in kvantifikacijo plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra. Merjenjem, katere valovne dolžine svetlobe plin absorbira, lahko določimo njegovo prisotnost in koncentracijo. Ključno za atmosfersko kemijo in daljinsko zaznavanje.
  
  

• Arktični zrak (Arctic Air Mass): Zračna masa, ki izvira iz polarnih območij severne poloble (Arktika). Zanj so značilne izjemno nizke temperature, nizka vlažnost in visoka stabilnost. Ko se ta zračna masa premakne proti nižjim zemljepisnim širinam, lahko povzroči močne zmrzali in nenadne padce temperatur.
  
  

• Atmosferska cirkulacija (Atmospheric Circulation - razdelitev): Poleg globalne cirkulacije (npr. Hadleyjeva, Ferrelova, Polarna celica) obstajajo tudi regionalna cirkulacija (npr. monsuni, morski vetrovi) in lokalna cirkulacija (npr. dolinski in gorski vetrovi), ki so vse predmet preučevanja v meteorologiji.
  
  

• Atmosferski ekson (Atmospheric Exon - ponovitev za jasno razmejitev): Kot že omenjeno, to ni strokovni meteorološki izraz. Če bi se resnično pojavil v določenem kontekstu, bi šlo za metaforično uporabo ali zelo specifičen, nestandarden žargon. Pomembno je poudariti, da v standardni meteorološki terminologiji nima mesta.
  
  

• Avtomatska meritvena mreža (Automated Measurement Network): Sistem več avtomatskih meteoroloških postaj, ki so medsebojno povezane in samodejno zbirajo in prenašajo podatke. Takšne mreže so temelj sodobnega meteorološkega opazovanja in zagotavljajo podatke v realnem času za vremenske napovedi.
  
  A-skala (A-scale): Izraz, ki se redkeje uporablja samostojno v meteorologiji. Pogosto se nanaša na sinoptično A-skalo, ki se uporablja pri klasifikaciji vremenskih sistemov glede na njihovo velikost in življenjsko dobo. Ta lestvica obsega sisteme, ki se razprostirajo na stotine do tisoče kilometrov in trajajo več dni, kot so cikloni in anticikloni. Je kontrast mikro- in mezoskalnim pojavom.
  
  

• Aero-termalna dinamika (Aero-thermal Dynamics): Interdisciplinarno področje, ki preučuje medsebojno delovanje med gibanjem zraka (aerodinamika) in prenosom toplote (termodinamika). V meteorologiji je ključno za razumevanje procesov, kot so konvekcija, gibanje zračnih mas in nastanek vertikalnih tokov, kjer se gibanje zraka in temperaturne spremembe neločljivo prepletajo.
  
  

• Aerohigrograf (Aerohygrograph): Zgodovinska naprava, ki je merila in beležila vlago v zraku (higrometer) in temperaturo zraka (termometer) naenkrat. Podobno kot aerometeorograf, so ga nadomestile sodobnejše elektronske merilne naprave.
  
  

• Agroinženiring (Agroengineering): Inženirska disciplina, ki se ukvarja z uporabo inženirskih principov v kmetijstvu. Meteorološko znanje je ključnega pomena za načrtovanje namakalnih sistemov, drenaže, protitočne obrambe in zaščitenih rastlinskih prostorov, ki so vsi močno odvisni od vremenskih pogojev.
  
  

• Akcijski potencial atmosfere (Atmospheric Action Potential): Ni standardni meteorološki izraz. Izraz "akcijski potencial" se običajno uporablja v biologiji za električne signale. Če bi ga uporabili v meteorologiji, bi lahko pomenil potencial atmosfere za sprožitev določenega pojava (npr. potencial za konvekcijo, potencial za sprostitev energije v nevihti). Gre za bolj metaforično uporabo.
  
  

• Analitična meteorologija (Analytical Meteorology): Del meteorologije, ki se osredotoča na razumevanje atmosferskih procesov skozi matematično analizo in teoretične modele. To vključuje izpeljavo in reševanje enačb, ki opisujejo dinamiko in termodinamiko atmosfere, in je temelj numerične vremenske napovedi.
  
  

• Anemoklastični sedimenti (Anemoclastic Sediments): Čeprav je primarno geološki izraz, se nanaša na sedimente (npr. pesek, prah), ki so erodirani, transportirani in deponirani z delovanjem vetra. Meteorologija zagotavlja razumevanje vetrnih vzorcev in moči vetra, ki so potrebni za prenos teh sedimentov, npr. med prašnimi nevihtami.
  
  

• Anticiklonska ločnica (Anticyclonic Shear Line): Območje v atmosferi, kjer se pojavlja sprememba v hitrosti ali smeri vetra znoter anticiklonskega sistema. Lahko nakazuje na šibka območja divergentnosti ali na prehod med različnimi zračnimi masami znoter visokotlačnega sistema.
  
  

• Apsorpcijski filter (Absorption Filter): V optiki in merilni tehniki, filter, ki selektivno absorbira določene valovne dolžine svetlobe. V meteorologiji se uporabljajo pri daljinskem zaznavanju (npr. na satelitih) za merjenje specifičnih plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra.
  
  

• Arktična ekstinkcija (Arctic Extinction): Splošen izraz, ki se nanaša na izginotje vrst ali ekosistemov v arktični regiji, pogosto zaradi hitrih podnebnih sprememb, vključno s taljenjem ledu in dvigom temperature. Čeprav je ekološki izraz, so vzroki in posledice neposredno povezane z arktično meteorologijo in klimatologijo.
  
  

• Atmosferska avtomatska detekcija (Atmospheric Automated Detection): Širši izraz, ki zajema vse tehnologije in sisteme, ki samodejno zaznavajo in poročajo o meteoroloških pojavih (npr. oblaki, padavine, strele) brez človeškega posredovanja. Vključuje radarje, satelite in avtomatske meteorološke postaje.
  
  

• Avtobarometer (Autobarometer): Zgodovinska ali zelo specifična naprava za avtomatsko merjenje in beleženje zračnega tlaka. Je predhodnik današnjih digitalnih barometrov in data logerjev.
  
  

• Aboriginsko podnebje (Aboriginal Climate): Izraz, ki se nanaša na podnebje, kot ga razumejo in interpretirajo avtohtone skupnosti, ki živijo v določenih okoljih že tisočletja. Njihovo razumevanje vključuje kompleksne sisteme opazovanja narave, ki presegajo zgolj statistične podatke in vključujejo ekološke in kulturne dimenzije. Je del etnometeorologije in etnoklimatologije.
  
  

• Aero-hidro-klimatologija (Agro-Hydro-Climatology): Razširjeno področje, ki združuje kmetijstvo, hidrologijo (veda o vodi) in klimatologijo (veda o podnebju). Preučuje dolgoročne podnebne vplive na vodne vire in kmetijsko pridelavo, kar je ključno za trajnostno kmetijstvo in upravljanje z vodami v luči podnebnih sprememb.
  
  

• Akustično-seizmični valovi (Acoustic-Seismic Waves): Valovi, ki se prenašajo skozi atmosfero (akustični) in zemeljsko skorjo (seizmični). Čeprav primarno domena geofizike, lahko močni atmosferski dogodki, kot so eksplozije ali zelo močne nevihte, generirajo akustične valove, ki se lahko širijo v tla in povzročijo zaznavne seizmične signale.
  
  

• Alkalnost ozračja (Atmospheric Alkalinity): Merilo bazičnosti (pH vrednosti) v ozračju. Nanaša se na prisotnost alkalnih delcev (npr. kalcijev karbonat iz puščavskega prahu), ki lahko nevtralizirajo kisli dež in vplivajo na kemijo oblakov in padavin.
  
  

• Anemologične raziskave (Anemological Research): Poglobljene znanstvene študije, ki se osredotočajo na vse aspekte vetra, vključno z njegovo dinamiko, statističnimi značilnostmi, vplivom na krajino, zgradbe in ekosisteme. To je subdisciplina dinamične meteorologije.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic Wind - pojasnilo gibanja): Za popolno razumevanje gibanja vetra v anticiklonu: na severni polobli zrak v anticiklonu kroži v smeri urinega kazalca in se oddaljuje od centra, medtem ko na južni polobli kroži v nasprotni smeri urinega kazalca in se prav tako oddaljuje od centra. To je posledica Coriolisove sile in divergentnega toka.
  
  

• Apsorpcijska spektroskopija (Absorption Spectroscopy): Tehnika, ki se uporablja za identifikacijo in kvantifikacijo plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra. Z merjenjem, katere valovne dolžine svetlobe plin absorbira, lahko določimo njegovo prisotnost in koncentracijo. Ključno za atmosfersko kemijo in daljinsko zaznavanje.
  
  

• Arktični zrak (Arctic Air Mass): Zračna masa, ki izvira iz polarnih območij severne poloble (Arktika). Zanj so značilne izjemno nizke temperature, nizka vlažnost in visoka stabilnost. Ko se ta zračna masa premakne proti nižjim zemljepisnim širinam, lahko povzroči močne zmrzali in nenadne padce temperatur.
  
  

• Atmosferska cirkulacija (Atmospheric Circulation - razdelitev): Poleg globalne cirkulacije (npr. Hadleyjeva, Ferrelova, Polarna celica) obstajajo tudi regionalna cirkulacija (npr. monsuni, morski vetrovi) in lokalna cirkulacija (npr. dolinski in gorski vetrovi), ki so vse predmet preučevanja v meteorologiji.
  
  

• Atmosferski ekson (Atmospheric Exon - ponovitev za jasno razmejitev): Kot že omenjeno, to ni strokovni meteorološki izraz. Če bi se resnično pojavil v določenem kontekstu, bi šlo za metaforično uporabo ali zelo specifičen, nestandarden žargon. Pomembno je poudariti, da v standardni meteorološki terminologiji nima mesta.
  
  

• Avtomatska meritvena mreža (Automated Measurement Network): Sistem več avtomatskih meteoroloških postaj, ki so medsebojno povezane in samodejno zbirajo in prenašajo podatke. Takšne mreže so temelj sodobnega meteorološkega opazovanja in zagotavljajo podatke v realnem času za vremenske napovedi.
  
  

• A-skala (A-scale): Čeprav se v splošni meteorologiji izraz "A-skala" redko uporablja samostojno, se pogosto nanaša na sinoptično A-skalo. Ta se uporablja pri klasifikaciji vremenskih sistemov glede na njihovo velikost in življenjsko dobo. A-skala obsega sisteme, ki se razprostirajo na stotine do tisoče kilometrov in trajajo več dni, kot so cikloni in anticikloni. Je v kontrastu z mikro- in mezoskalnimi pojavi.
  
  

• Aero-termalna dinamika (Aero-thermal Dynamics): To je interdisciplinarno področje, ki preučuje medsebojno delovanje med gibanjem zraka (aerodinamika) in prenosom toplote (termodinamika). V meteorologiji je ključno za razumevanje procesov, kot so konvekcija, gibanje zračnih mas in nastanek vertikalnih tokov, kjer se gibanje zraka in temperaturne spremembe neločljivo prepletajo.
  
  

• Aerohigrograf (Aerohygrograph): Gre za zgodovinski instrument, ki je meril in beležil vlago v zraku (higrometer) in temperaturo zraka (termometer) naenkrat. Podobno kot aerometeorograf, so ga nadomestile sodobnejše elektronske merilne naprave.
  
  

• Agroinženiring (Agroengineering): Inženirska disciplina, ki se ukvarja z uporabo inženirskih principov v kmetijstvu. Meteorološko znanje je tu ključnega pomena za načrtovanje namakalnih sistemov, drenaže, protitočne obrambe in zaščitenih rastlinskih prostorov, saj so vsi močno odvisni od vremenskih pogojev.
  
  

• Akcijski potencial atmosfere (Atmospheric Action Potential): Ni standardni meteorološki izraz. Izraz "akcijski potencial" se običajno uporablja v biologiji za električne signale. Če bi ga uporabili v meteorologiji, bi lahko pomenil potencial atmosfere za sprožitev določenega pojava (npr. potencial za konvekcijo, potencial za sprostitev energije v nevihti). Gre za bolj metaforično uporabo.
  
  

• Analitična meteorologija (Analytical Meteorology): Del meteorologije, ki se osredotoča na razumevanje atmosferskih procesov skozi matematično analizo in teoretične modele. To vključuje izpeljavo in reševanje enačb, ki opisujejo dinamiko in termodinamiko atmosfere, in je temelj numerične vremenske napovedi.
  
  

• Anemoklastični sedimenti (Anemoclastic Sediments): Čeprav je primarno geološki izraz, se nanaša na sedimente (npr. pesek, prah), ki so erodirani, transportirani in deponirani z delovanjem vetra. Meteorologija zagotavlja razumevanje vetrnih vzorcev in moči vetra, ki so potrebni za prenos teh sedimentov, npr. med prašnimi nevihtami.
  
  

• Anticiklonska ločnica (Anticyclonic Shear Line): Območje v atmosferi, kjer se pojavlja sprememba v hitrosti ali smeri vetra znoter anticiklonskega sistema. Lahko nakazuje na šibka območja divergentnosti ali na prehod med različnimi zračnimi masami znoter visokotlačnega sistema.
  
  

• Apsorpcijski filter (Absorption Filter): V optiki in merilni tehniki gre za filter, ki selektivno absorbira določene valovne dolžine svetlobe. V meteorologiji se uporabljajo pri daljinskem zaznavanju (npr. na satelitih) za merjenje specifičnih plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra.
  
  

• Arktična ekstinkcija (Arctic Extinction): Splošen izraz, ki se nanaša na izginotje vrst ali ekosistemov v arktični regiji, pogosto zaradi hitrih podnebnih sprememb, vključno s taljenjem ledu in dvigom temperature. Čeprav je ekološki izraz, so vzroki in posledice neposredno povezane z arktično meteorologijo in klimatologijo.
  
  

• Atmosferska avtomatska detekcija (Atmospheric Automated Detection): Širši izraz, ki zajema vse tehnologije in sisteme, ki samodejno zaznavajo in poročajo o meteoroloških pojavih (npr. oblaki, padavine, strele) brez človeškega posredovanja. Vključuje radarje, satelite in avtomatske meteorološke postaje.
  
  

• Avtobarometer (Autobarometer): Zgodovinska ali zelo specifična naprava za avtomatsko merjenje in beleženje zračnega tlaka. Je predhodnik današnjih digitalnih barometrov in data logerjev.
  
  

• Abat-vent (Windbreak): Čeprav je to francoski izraz, ki pomeni "ovira za veter" ali "vetrna zapora", se pogosto uporablja v kontekstu agrometeorologije in urbane meteorologije. Nanaša se na katero koli strukturo (npr. drevored, zid, ograja), ki je zasnovana za zmanjšanje hitrosti vetra na določenem območju. Vpliva na mikroklimo in lahko pomaga pri zaščiti pridelkov ali zmanjšanju izgube toplote iz stavb.
  
  

• Aero-solarna energija (Aero-Solar Energy): Čeprav ni specifično meteorološki izraz, opisuje energijo, ki se pridobiva iz vetra (aero) in sonca (solarno). Meteorologija je ključna za določanje vetrni potenciala in sončnega obsevanja na določenih lokacijah, kar je bistveno za načrtovanje in optimizacijo takšnih hibridnih energetskih sistemov.
  
  

• Agro-hidro-klimatologija (Agro-Hydro-Climatology): Razširjeno področje, ki združuje kmetijstvo, hidrologijo (vedo o vodi) in klimatologijo (vedo o podnebju). Preučuje dolgoročne podnebne vplive na vodne vire in kmetijsko pridelavo, kar je ključno za trajnostno kmetijstvo in upravljanje z vodami v luči podnebnih sprememb.
  
  

• Akustično-seizmični valovi (Acoustic-Seismic Waves): Valovi, ki se prenašajo tako skozi atmosfero (akustični) kot tudi skozi zemeljsko skorjo (seizmični). Čeprav je to primarno domena geofizike, lahko močni atmosferski dogodki, kot so eksplozije ali zelo močne nevihte, generirajo akustične valove, ki se lahko širijo v tla in povzročijo zaznavne seizmične signale.
  
  

• Alkalnost ozračja (Atmospheric Alkalinity): Merilo bazičnosti (pH vrednosti) v ozračju. Nanaša se na prisotnost alkalnih delcev (npr. kalcijev karbonat iz puščavskega prahu), ki lahko nevtralizirajo kisli dež in vplivajo na kemijo oblakov in padavin.
  
  

• Anemologične raziskave (Anemological Research): Poglobljene znanstvene študije, ki se osredotočajo na vse aspekte vetra, vključno z njegovo dinamiko, statističnimi značilnostmi, vplivom na krajino, zgradbe in ekosisteme. To je subdisciplina dinamične meteorologije.
  
  

• Anticiklonski veter (Anticyclonic Wind - pojasnilo gibanja): Za popolno razumevanje gibanja vetra v anticiklonu: na severni polobli zrak v anticiklonu kroži v smeri urinega kazalca in se oddaljuje od centra, medtem ko na južni polobli kroži v nasprotni smeri urinega kazalca in se prav tako oddaljuje od centra. To je posledica Coriolisove sile in divergentnega toka.
  
  

• Apsorpcijska spektroskopija (Absorption Spectroscopy): Tehnika, ki se uporablja za identifikacijo in kvantifikacijo plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra. Z merjenjem, katere valovne dolžine svetlobe plin absorbira, lahko določimo njegovo prisotnost in koncentracijo. Ključno za atmosfersko kemijo in daljinsko zaznavanje.
  
  

• Arktični zrak (Arctic Air Mass): Zračna masa, ki izvira iz polarnih območij severne poloble (Arktika). Zanj so značilne izjemno nizke temperature, nizka vlažnost in visoka stabilnost. Ko se ta zračna masa premakne proti nižjim zemljepisnim širinam, lahko povzroči močne zmrzali in nenadne padce temperatur.
  
  

• Atmosferska cirkulacija (Atmospheric Circulation - razdelitev): Poleg globalne cirkulacije (npr. Hadleyjeva, Ferrelova, Polarna celica) obstajajo tudi regionalna cirkulacija (npr. monsuni, morski vetrovi) in lokalna cirkulacija (npr. dolinski in gorski vetrovi), ki so vse predmet preučevanja v meteorologiji.
  
  

• Atmosferski ekson (Atmospheric Exon - ponovitev za jasno razmejitev): Kot že omenjeno, to ni strokovni meteorološki izraz. Če bi se resnično pojavil v določenem kontekstu, bi šlo za metaforično uporabo ali zelo specifičen, nestandarden žargon. Pomembno je poudariti, da v standardni meteorološki terminologiji nima mesta.
  
  

• Avtomatska meritvena mreža (Automated Measurement Network): Sistem več avtomatskih meteoroloških postaj, ki so medsebojno povezane in samodejno zbirajo in prenašajo podatke. Takšne mreže so temelj sodobnega meteorološkega opazovanja in zagotavljajo podatke v realnem času za vremenske napovedi.
  
  

• A-skala (A-scale): Čeprav se v splošni meteorologiji izraz "A-skala" redko uporablja samostojno, se pogosto nanaša na sinoptično A-skalo. Ta se uporablja pri klasifikaciji vremenskih sistemov glede na njihovo velikost in življenjsko dobo. A-skala obsega sisteme, ki se razprostirajo na stotine do tisoče kilometrov in trajajo več dni, kot so cikloni in anticikloni. Je v kontrastu z mikro- in mezoskalnimi pojavi.
  
  

• Aero-termalna dinamika (Aero-thermal Dynamics): To je interdisciplinarno področje, ki preučuje medsebojno delovanje med gibanjem zraka (aerodinamika) in prenosom toplote (termodinamika). V meteorologiji je ključno za razumevanje procesov, kot so konvekcija, gibanje zračnih mas in nastanek vertikalnih tokov, kjer se gibanje zraka in temperaturne spremembe neločljivo prepletajo.
  
  

• Aerohigrograf (Aerohygrograph): Gre za zgodovinski instrument, ki je meril in beležil vlago v zraku (higrometer) in temperaturo zraka (termometer) naenkrat. Podobno kot aerometeorograf, so ga nadomestile sodobnejše elektronske merilne naprave.
  
  

• Agroinženiring (Agroengineering): Inženirska disciplina, ki se ukvarja z uporabo inženirskih principov v kmetijstvu. Meteorološko znanje je tu ključnega pomena za načrtovanje namakalnih sistemov, drenaže, protitočne obrambe in zaščitenih rastlinskih prostorov, saj so vsi močno odvisni od vremenskih pogojev.
  
  

• Akcijski potencial atmosfere (Atmospheric Action Potential): Ni standardni meteorološki izraz. Izraz "akcijski potencial" se običajno uporablja v biologiji za električne signale. Če bi ga uporabili v meteorologiji, bi lahko pomenil potencial atmosfere za sprožitev določenega pojava (npr. potencial za konvekcijo, potencial za sprostitev energije v nevihti). Gre za bolj metaforično uporabo.
  
  

• Analitična meteorologija (Analytical Meteorology): Del meteorologije, ki se osredotoča na razumevanje atmosferskih procesov skozi matematično analizo in teoretične modele. To vključuje izpeljavo in reševanje enačb, ki opisujejo dinamiko in termodinamiko atmosfere, in je temelj numerične vremenske napovedi.
  
  

• Anemoklastični sedimenti (Anemoclastic Sediments): Čeprav je primarno geološki izraz, se nanaša na sedimente (npr. pesek, prah), ki so erodirani, transportirani in deponirani z delovanjem vetra. Meteorologija zagotavlja razumevanje vetrnih vzorcev in moči vetra, ki so potrebni za prenos teh sedimentov, npr. med prašnimi nevihtami.
  
  

• Anticiklonska ločnica (Anticyclonic Shear Line): Območje v atmosferi, kjer se pojavlja sprememba v hitrosti ali smeri vetra znoter anticiklonskega sistema. Lahko nakazuje na šibka območja divergentnosti ali na prehod med različnimi zračnimi masami znoter visokotlačnega sistema.
  
  

• Apsorpcijski filter (Absorption Filter): V optiki in merilni tehniki gre za filter, ki selektivno absorbira določene valovne dolžine svetlobe. V meteorologiji se uporabljajo pri daljinskem zaznavanju (npr. na satelitih) za merjenje specifičnih plinov v atmosferi na podlagi njihovega absorpcijskega spektra.
  
  

• Arktična ekstinkcija (Arctic Extinction): Splošen izraz, ki se nanaša na izginotje vrst ali ekosistemov v arktični regiji, pogosto zaradi hitrih podnebnih sprememb, vključno s taljenjem ledu in dvigom temperature. Čeprav je ekološki izraz, so vzroki in posledice neposredno povezane z arktično meteorologijo in klimatologijo.
  
  

• Atmosferska avtomatska detekcija (Atmospheric Automated Detection): Širši izraz, ki zajema vse tehnologije in sisteme, ki samodejno zaznavajo in poročajo o meteoroloških pojavih (npr. oblaki, padavine, strele) brez človeškega posredovanja. Vključuje radarje, satelite in avtomatske meteorološke postaje.
  
  

• Avtobarometer (Autobarometer): Zgodovinska ali zelo specifična naprava za avtomatsko merjenje in beleženje zračnega tlaka. Je predhodnik današnjih digitalnih barometrov in data logerjev.

Slovar meteoroloških izrazov

B

• Babje pšeno (Graupel/Snow Pellets): Oblika padavin, sestavljena iz belih, motnih, okroglih ali stožčastih delcev ledu, velikosti 2-5 mm. Nastane, ko se podhlajene vodne kapljice (ki se zadržujejo pod lediščem) nabirajo in zmrzujejo na snežinkah. Babje pšeno je mehko in krhko, pogosto se odbija od površine in se ob stiku s tlemi razlomi. Je vmesna oblika med snegom in točo.
  
  

• Barometer (Barometer): Instrument za merjenje zračnega tlaka. Je ključen pri vremenski napovedi, saj spremembe zračnega tlaka nakazujejo na prihajajoče vremenske spremembe (nizek tlak ponavadi pomeni slabo vreme, visok tlak pa stabilno in lepo vreme). Obstajajo različni tipi, kot so živosrebrni, aneroidni in digitalni barometri.
  
  

• Barograf (Barograph): Mehanska naprava, ki neprekinjeno beleži zračni tlak skozi čas na papirnem traku, ovitem okoli vrtečega se bobna. Služi kot vizualni zapis trendov tlaka, ki so pomembni za opazovanje in analizo vremena.
  
  

• Baroklinost (Baroclinicity): Stanje v atmosferi, kjer se ploskve stalnega tlaka (izobare/izobarične ploskve) sekajo s ploskvami stalne temperature (izoterme/izotermne ploskve). Baroklina atmosfera je dinamično aktivna, saj omogoča pretvorbo potencialne energije v kinetično, kar vodi do razvoja ciklonov, front in drugih vremenskih sistemov. To je nasprotno od barotropnosti.
  
  

• Barotropnost (Barotropy): Stanje v atmosferi, kjer so ploskve stalnega tlaka (izobare) vzporedne s ploskvami stalne temperature (izoterme). Barotropna atmosfera je dinamično manj aktivna, saj so toplotne in tlačne strukture usklajene, kar preprečuje razvoj močnih vremenskih sistemov. Takšne razmere so pogostejše v tropskih območjih.
  
  

• Barometrski padec (Barometric Drop): Hitro ali znatno znižanje zračnega tlaka. Je pogost pokazatelj približevanja ciklona ali nevihte in s tem poslabšanja vremena.
  
  

• Barometrski gradient (Barometric Gradient): Tudi tlačni gradient. Stopnja spremembe zračnega tlaka na določeno razdaljo. Večji barometrski gradient pomeni večjo razliko v tlaku na določeni razdalji in s tem močnejše vetrove.
  
  

• Barva neba (Sky Color): Barva neba, ki jo določa sipanje sončne svetlobe v atmosferi. Modra barva je posledica Rayleighovega sipanja (preferenčno sipanje kratkovalovnih, modrih valovnih dolžin). Rdečkasti in oranžni odtenki ob sončnem vzhodu/zahodu pa so posledica daljšega potovanja svetlobe skozi atmosfero in večjega sipanja modrih valovnih dolžin.
  
  

• Barvna temperatura (Color Temperature): V meteorologiji in daljinskem zaznavanju se lahko nanaša na temperaturo, ki jo oddaja "črno telo", in se ujema z barvno sestavo oddanega sevanja. Uporablja se pri analizi satelitskih posnetkov za določanje temperature oblakov ali površine.
  
  

• Barokomora (Barochamber): Kontrolirana komora, v kateri je mogoče simulirati različne tlačne pogoje, vključno z visokimi in nizkimi zračnimi tlaki, ki posnemajo različne nadmorske višine. Uporablja se za kalibracijo instrumentov in preučevanje vplivov atmosferskega tlaka na materiale ali organizme.
  
  

• Bela zmrzal (White Frost): Nanaša se na slano. Nanaša se na bele, pernate ledene kristale, ki se nabirajo na površinah, ko se vodna para v zraku sublimira neposredno v led pri temperaturah pod lediščem in relativno visoki vlažnosti. Pogosto se tvori v mirnem, jasnem vremenu, ko se površine ohladijo z radiacijo.
  
  

• Belina (Whiteness / Albedo): V meteorologiji se pogosto nanaša na albedo, tj. merilo odbojnosti površine ali objekta za sončno sevanje. Bela, svetla površina (npr. sneg, led, svetli oblaki) ima visok albedo in odbija veliko sončnega sevanja nazaj v vesolje, kar vpliva na Zemljino energetsko bilanco.
  
  

• Bazen (Basin): V meteorologiji se izraz "bazen" pogosto nanaša na geografsko območje, kot je dolina ali kotlina, ki zbira zrak, padavine ali določene zračne mase. Primer je drenažni bazen (rečni bazen), ki določa območje zbiranja padavin za rečni sistem, kar je ključno v hidrometeorologiji. V basenih se pogosto pojavljajo tudi temperaturne inverzije zaradi zastajanja hladnega zraka.
  
  

• Bela zmrzal (Hoar Frost / Rime): Za natančnejšo razlago: "bela zmrzal" je pogost izraz za slano, ki se tvori na površinah, ko se vodna para v zraku neposredno sublimira v ledene kristale pri temperaturah pod lediščem. Ivje (rime) pa se tvori, ko se podhlajene vodne kapljice (megla) zmrznejo ob stiku s površino. Oba sta pomembna dejavnika za pojav zaledenitve in nevarne razmere.
  
  

• Benefični dež (Beneficial Rain): Padavine, ki so izjemno koristne za kmetijstvo in ekosisteme, saj zagotavljajo nujno potrebno vlago za rast rastlin in dopolnjujejo vodne zaloge. Pomen "benefičnega" dežja je odvisen od specifičnih pogojev (čas, intenzivnost, količina). Nasprotno od škodljivega dežja (npr. preveč intenziven dež, ki povzroči poplave).
  
  

• Bernoullijev princip (Bernoulli's Principle): Fizikalni princip, ki pravi, da se pri idealnem toku tekočine (vključno z zrakom) povečanje hitrosti toka pojavi hkrati z zmanjšanjem tlaka. Ta princip je pomemben za razumevanje aerodinamičnih sil, kot je vzdignjena sila na letalskih krilih, in posredno vpliva na lokalne vetrovne tokove, npr. v ožinah ali ob gorah.
  
  

• Bioklimatologija (Bioclimatology): Znanstvena disciplina, ki preučuje medsebojno delovanje med živimi organizmi (rastlinami, živalmi, ljudmi) in podnebnimi dejavniki v daljših časovnih obdobjih. Raziskuje, kako podnebje vpliva na porazdelitev vrst, zdravje, vedenje in evolucijo, ter kako organizmi vplivajo na podnebje. Tesno je povezana z biometeorologijo, ki se osredotoča na kratkoročne vplive vremena.
  
  

• Biometeorologija (Biometeorology): Področje, ki preučuje vpliv vremenskih pojavov na žive organizme, vključno z ljudmi. Raziskuje vpliv temperature, vlage, tlaka, vetra, sončnega sevanja in atmosferskih električnih pojavov na zdravje, počutje, vedenje in fiziološke procese. Primer je vpliv jugozahodnega vetra na razpoloženje ali sezonske alergije, ki jih sproži cvetni prah.
  
  

• Biosfera (Biosphere): Celota življenja na Zemlji in vsa območja, kjer življenje obstaja. Atmosfera (zrak), hidrosfera (voda) in litosfera (zemeljska skorja) so ključne komponente biosfere, saj zagotavljajo pogoje za življenje. Vsi meteorološki procesi vplivajo na biosfero in so z njo v nenehni interakciji.
  
  

• Blisk (Lightning Flash): Celoten proces električnega praznjenja v ozračju, ki vključuje enega ali več posameznih sunkov (strokes). Blisk je viden kot močna svetloba in je vedno povezan z gromom. Je ključen pojav v nevihtah in je predmet preučevanja v atmosferski elektriki.
  
  

• Bližnja Zemljina orbita (Low Earth Orbit - LEO): Območje v vesolju, ki se nahaja med 160 in 2.000 kilometri nad Zemljo. Veliko meteoroloških satelitov kroži v LEO, saj omogoča podrobne meritve atmosferskih parametrov in površinskih značilnosti z visoko ločljivostjo.
  
  

• Bližnja okoljska napoved (Nowcasting): Vrsta vremenske napovedi, ki se osredotoča na zelo kratkoročno obdobje, običajno od 0 do 6 ur vnaprej. Temelji na podrobnem opazovanju trenutnega vremena (z uporabo radarjev, satelitov, visokoločljivih modelov) in se uporablja za opozorila pred hitro razvijajočimi se pojavi, kot so nevihte, toča in tornadi.
  
  

• Blokirni anticiklon (Blocking Anticyclone): Tudi blokirni sistem. Obsežen in dolgotrajen anticiklon, ki se praktično ne premika in blokira običajen tok zahodnih vetrov ter vremenskih sistemov. Posledica je dolgotrajno stabilno vreme (npr. vročinski val ali dolgotrajna suša) na območju anticiklona in preusmeritev ali zastoj drugih vremenskih sistemov.
  
  

• Borak (Burja): Lokalni, močan, hladen in sunkovit severovzhodni veter, ki piha predvsem v jadranskem prostoru (hrvaška obala, Tržaški zaliv) in tudi v nekaterih drugih gorskih območjih sveta. Nastane, ko se hladen zrak z gorskih planot spušča po pobočjih proti obali. Je primer katabatičnega vetra.
  
  

• Bazen padavin (Precipitation Basin): Geografsko območje, kjer se zbira padavinska voda in nato steka v določen rečni sistem, jezero ali podzemno vodno telo. Velikost in značilnosti bazena padavin so ključne za hidrometeorološke študije, saj določajo potencial za poplave ali suše na določenem območju.
  
  

• Barometer za domačo uporabo (Household Barometer): Preprostejša in cenovno ugodnejša različica barometra, namenjena za osebno uporabo, ki ponavadi prikazuje zračni tlak in grobe indikacije o pričakovanem vremenu (npr. "dež", "spremeljivo", "lepo"). Čeprav manj natančni kot profesionalni, so uporabni za splošno spremljanje vremena.
  
  

• Bazna višina oblakov (Cloud Base Height): Navpična razdalja med zemeljsko površino in najnižjo opazno ravnino oblaka. Ta parameter je izjemno pomemben v letalski meteorologiji za varnost letenja in je pogosto del METAR poročil (meteorološko poročilo za letalstvo).
  
  

• Bele nevihte (White Squalls): Redek in nevaren meteorološki pojav, zlasti na morju, kjer se nenadoma pojavi močan in sunkovit veter brez predhodnih znakov temnih oblakov ali padavin. Pojav je še posebej zahrbten, saj ne ponuja vizualnih opozoril. Povezan je z izjemno nestabilnostjo ozračja in močnimi zračnimi tokovi.
  
  

• Bernoullijeva enačba (Bernoulli's Equation): Matematicna enačba, ki kvantitativno opisuje Bernoullijev princip (razmerje med tlakom, hitrostjo in višino tekočine). V meteorologiji se uporablja za razumevanje dinamike vetra in zračnih tokov, zlasti pri aerodinamičnih študijah in pri analizi toka zraka okoli ovir (npr. gora).
  
  

• Biosferna interakcija (Biosphere Interaction): Medsebojno delovanje med biosfero in atmosfero. To vključuje procese, kot so fotosinteza in dihanje, ki vplivajo na koncentracijo toplogrednih plinov, ter izhlapevanje iz rastlin (evapotranspiracija), ki vpliva na vlažnost zraka in nastanek oblaka.
  
  

• Bleščanje (Glare): Močna, neprijetna svetloba, pogosto posledica sončnega sevanja, ki se odbija od svetlih površin (sneg, led, vodne površine). Vpliva na vidljivost in je pomemben dejavnik v prometni meteorologiji in biometeorologiji (vpliv na človeško oko).
  
  

• Bližinsko zaznavanje (Proximity Sensing - meteorološko): V kontekstu meteorologije se lahko nanaša na lokalne merilne sisteme ali senzorje, ki zaznavajo vremenske pojave na zelo omejenem, bližnjem območju. To je pomembno za mikrometeorologijo in za opazovanje pojavov v specifičnih lokacijah.
  
  

• Bora-ciklon (Bora-Cyclone): Kompleksen meteorološki pojav, ki nastane, ko se močan, hladen in suh veter bora (katabatični veter) spusti po gorovju do obale, hkrati pa se nad morjem razvije ciklon. Ta interakcija lahko povzroči izjemno močne vetrove in nestabilne vremenske razmere, značilne za vzhodno jadransko obalo.
  
  

• Bregovna megla (Coastal Fog): Vrsta mege, ki se tvori v obalnih regijah. Pogosto nastane, ko se topel, vlažen zrak z morja premakne nad hladnejše kopno ali obratno. Je pomemben dejavnik, ki vpliva na vidljivost v pristaniščih in na ladijski promet.
  
  

• Burja (Bora): Slovensko ime za boro. Zelo pomemben lokalni veter v Sloveniji, še posebej na Primorskem in na Notranjskem, ki močno vpliva na promet in lokalno podnebje.

• Baroklinostni indeks (Baroclinicity Index): Kvantitativna mera, ki izraža stopnjo baroklinosti v atmosferi. Višji indeks pomeni večjo nestabilnost in potencial za razvoj vremenskih sistemov, kot so cikloni in fronte. Uporablja se v numeričnih vremenskih modelih.
  
  

• Baroklinski valovi (Baroclinic Waves): Veliki valovi v atmosferi (tudi Rossbyjevi valovi), ki nastanejo v baroklini atmosferi in so ključni za prenos toplote iz ekvatorja proti poloma. Njihov razvoj in gibanje sta odgovorna za večino vremenskih sistemov v zmernih zemljepisnih širinah.
  
  

• Barometrski odklon (Barometric Deviation): Razlika med trenutnim zračnim tlakom in povprečnim tlakom za določeno lokacijo in čas. Pozitivni ali negativni odkloni lahko kažejo na prisotnost visokega ali nizkega zračnega tlaka in s tem na prihajajoče spremembe vremena.
  
  

• Bazni sloj (Base Layer): V meteorologiji se lahko nanaša na najnižjo plast atmosfere, ki je neposredno pod vplivom zemeljske površine. V tem sloju se pojavljajo številni lokalni vremenski pojavi, vključno z meglo, prizemnimi inverzijami in talnim vetrom.
  
  

• Beaufortova lestvica (Beaufort Scale): Empirična lestvica za ocenjevanje hitrosti vetra na podlagi opazovanih učinkov vetra na kopnem ali morju. Lestvica sega od 0 (tiho) do 12 (orkansko), pri čemer je vsaka stopnja povezana z opisom učinkov vetra. Je preprosto, a učinkovito orodje za meteorološka opazovanja.
  
  

• Beljenje oblakov (Cloud Brightening): Predlagana tehnika geoinženiringa, ki bi povečala odbojnost oblakov za sončno sevanje in s tem ohladila Zemljo. To bi se doseglo z vbrizgavanjem majhnih delcev (npr. morske soli) v ozračje, ki bi služili kot kondenzacijska jedra in povečali število manjših kapljic v oblakih.
  
  

• Bernoullijev učinek (Bernoulli Effect): Praktična manifestacija Bernoullijevega principa, kjer povečana hitrost pretoka zraka nad površino povzroči znižanje tlaka. Ta učinek je ključen za vzdignjeno silo na letalskih krilih in posredno vpliva na lokalne vetrovne vzorce, npr. pri prepihu med zgradbami.
  
  

• Biociklonska aktivnost (Biocyclonic Activity): Izraz, ki ni standarden. Če bi se uporabljal, bi lahko opisoval biološke procese, ki so pod močnim vplivom ciklonske aktivnosti (npr. razmnoževanje določenih vrst ob monsunih) ali morda ciklične biološke dogodke, ki sovpadajo z vremenskimi cikli. Vendar pa gre za zelo nišni ali nestandardni termin.
  
  

• Bioklimatsko ugodje (Bioclimatic Comfort): Ocena, kako se ljudje počutijo v določenih vremenskih pogojih, pri čemer se upoštevajo temperatura zraka, vlaga, veter, sončno sevanje in drugi dejavniki. Cilj biometeorologije je določiti območja in pogoje, ki so optimalni za človekovo dobro počutje.
  
  

• Biometrične lastnosti (Biometric Properties - meteorološko): Čeprav je primarno biološki izraz, se lahko nanaša na opazovanja, kot so debelina ledene odeje, snežna odeja ali rast drevesnih kolobarjev, ki jih lahko meteorologi uporabijo za rekonstrukcijo preteklih vremenskih in podnebnih razmer.
  
  

• Blokada (Blocking): Splošen izraz za pojav v atmosferi, kjer se vremenski sistemi (npr. cikloni) ustavijo ali preusmerijo zaradi prisotnosti blokirnega anticiklona ali močnega grebena visokega zračnega tlaka. To lahko povzroči dolgotrajne vremenske anomalije, kot so vročinski valovi ali suše.
  
  

• Burja (Bora - specifikacija vpliva): Poudarimo, da je burja v Sloveniji izjemno pomembna zaradi svojih močnih vplivov na promet (zapiranje avtocest), energetsko infrastrukturo (veterne elektrarne), kmetijstvo (poškodbe pridelkov) in turizem. Je klasičen primer katabatičnega vetra.
  
  

• Baroklinostna nestabilnost (Baroclinic Instability): Ključen koncept v dinamični meteorologiji, ki opisuje proces, pri katerem se v baroklini atmosferi (kjer se izoterme in izobare sekajo) razvijejo majhne motnje v velike ciklone in anticiklone. Je primarni mehanizem za nastanek in rast večine vremenskih sistemov v zmernih zemljepisnih širinah in je temelj numeričnega napovedovanja vremena.
  
  

• Bazni nivo (Base Level): V širšem meteorološkem in hidrološkem kontekstu se nanaša na najnižjo točko, do katere se lahko razvije določen proces ali sistem. Primer je erozijski bazni nivo pri preoblikovanju površja ali pa nivo kondenzacije pri nastanku oblakov.
  
  

• Biociklus (Biocycle): Izraz, ki se nanaša na biološke cikle, ki so pod močnim vplivom meteoroloških pogojev. Primer je vodni cikel v rastlinah (evapotranspiracija) ali sezonski cikli rasti in mirovanja, ki so odvisni od temperature in količine padavin. Čeprav biološki, je tesno povezan z biometeorologijo in ekoklimatologijo.
  
  

• Biogeokemični cikel (Biogeochemical Cycle): Kroženje kemičnih elementov (npr. ogljik, dušik, voda) med živimi organizmi in neživim okoljem (atmosfera, hidrosfera, litosfera). Atmosferski procesi (npr. padavine, izhlapevanje, atmosferska sestava) igrajo ključno vlogo v teh ciklih in so pomembni za razumevanje podnebnih sprememb.
  
  

• Biometeorološki indeks (Biometeorological Index): Kvantitativna mera, ki združuje več meteoroloških parametrov (npr. temperaturo, vlažnost, veter, sevanje) za oceno njihovega skupnega vpliva na človekovo zdravje in udobje. Primeri so indeks toplotnega stresa ali občutek hladu zaradi vetra.
  
  

• Blaga zima (Mild Winter): Meteorološki izraz za zimo, ki ima povprečno temperaturo bistveno višjo od dolgoletnega povprečja za določeno regijo, pogosto z manj snega in daljšimi obdobji toplega vremena. To je primer klimatske anomalije.
  
  

• Bleščavost (Luminosity / Glare): V meteorologiji se lahko nanaša na intenziteto svetlobe, ki prihaja iz določenega vira (npr. Sonce) ali se odbija od površine. Pretirana bleščavost (glare) lahko vpliva na vidljivost in je pomemben faktor pri vremenskih opazovanjih in prometni varnosti.
  
  

• Bura (Bora - splošno pojasnilo): Za ponovitev in poudarek, bura (ali burja v Sloveniji) je močan, mrzel in sunkovit severovzhodni veter, značilen za jadransko obalo. Nastane, ko se hladen zrak z gorskih planot hitro spušča proti morju. Je tipičen primer katabatičnega vetra, ki ga povzroča temperaturna razlika med hladno kopno maso in toplejšim morjem.
  
  

• Brazda nizkega tlaka (Trough of Low Pressure / Trough Line): Podaljšano območje nizkega zračnega tlaka, ki se razteza od centra ciklona. Povezana je z območji nestabilnosti, dvigajočega zraka, oblačnosti in padavin, pogosto brez izrazite temperaturne razlike kot pri frontah.
  
  

• Brezoblačno nebo (Cloudless Sky / Clear Sky): Stanje atmosfere, ko ni prisotnih nobenih oblakov. Povezano je z visokim zračnim tlakom in stabilnimi vremenskimi razmerami, ki omogočajo maksimalen dotok sončnega sevanja in močno radiacijsko ohlajanje ponoči.
  
  

• Balon (Weather Balloon/Radiosonde Balloon): Poseben, velik balon, napolnjen s helijem ali vodikom, ki se spusti v atmosfero in nosi radiosondo (merilnik za višinska opazovanja). Z balonom se izvajajo vertikalna sondiranja atmosfere, s katerimi se pridobivajo podatki o temperaturi, vlagi, tlaku in vetru na različnih višinah. Ti podatki so ključni za vremenske napovedi in raziskave.
  
  

• Baroklinostni model (Baroclinic Model): Tip numeričnega vremenskega modela, ki upošteva vpliv baroklinosti (nagnetenost izobarnih in izotermnih ploskev) na razvoj in gibanje vremenskih sistemov. Ti modeli so kompleksnejši od barotropnih modelov in so bistveni za natančno napovedovanje ciklonov, front in drugih dinamičnih pojavov.
  
  

• Bazna plast (Boundary Layer/Planetary Boundary Layer - PBL): Najnižja plast atmosfere, ki je neposredno pod vplivom zemeljske površine in sega od nekaj sto metrov do nekaj kilometrov visoko. V tej plasti se odvijajo pomembni procesi prenosa energije, vlage in gibalne količine med površjem in prosto atmosfero, kar vpliva na lokalno vreme in kakovost zraka.
  
  

• Beaufortova število (Beaufort Number): Specifična vrednost na Beaufortovi lestvici, ki označuje določeno hitrost vetra. Vsako število ustreza opazljivim učinkom vetra na okolje (npr. Beaufort 3 pomeni "lahka sapica", ki premika liste in zastavice).
  
  

• Belina (Whiteness - v kontekstu oblakov/snežne odeje): Poleg albeda se lahko včasih uporablja za opis vizualne svetlosti oblakov ali snežne odeje. Bolj beli in debeli oblaki imajo višji albedo, kar pomeni, da odbijajo več sončnega sevanja nazaj v vesolje in prispevajo k ohlajanju Zemlje.
  
  

• Bio-atmosferska interakcija (Bio-Atmospheric Interaction): Širši izraz za medsebojno delovanje med biosfero (življenjem) in atmosfero. To vključuje pretok plinov (npr. CO2, O2, vodna para) med rastlinami/živalmi in ozračjem, izmenjavo latentne in občutne toplote ter vpliv atmosferskih pogojev na biološke procese.
  
  

• Bioklimatski stres (Bioclimatic Stress): Stres, ki ga na žive organizme povzročajo vremenski in podnebni dejavniki. Lahko gre za toplotni stres (visoke temperature, visoka vlaga), hladni stres (nizke temperature, veter) ali sušni stres. Pomembno v biometeorologiji in medicinski meteorologiji.
  
  

• Blagodejno vreme (Benign Weather): Neformalen izraz za vremenske razmere, ki so ugodne in ne predstavljajo nevarnosti ali omejitev za človekove dejavnosti. Ponavadi vključuje zmerne temperature, šibek veter in odsotnost ekstremnih pojavov.
  
  

• Bližina morja (Proximity to Sea): Geografski dejavnik, ki močno vpliva na lokalno podnebje in vremenske značilnosti zaradi toplotne inercije vode. Obmorska območja imajo ponavadi milejše zime in hladnejša poletja kot celinska območja, pogostejši so tudi morski vetrovi in obalna megla.
  
  

• Blokiranje Rossbyjevih valov (Rossby Wave Blocking): Specifičen tip blokade v atmosferi, pri kateri se Rossbyjevi valovi (veliki valovi v zgornji troposferi), ki prenašajo vremenske sisteme, ustavijo ali znatno upočasnijo, kar povzroči dolgotrajne vremenske vzorce.
  
  

• Brazda visokega tlaka (Ridge of High Pressure): Podaljšano območje visokega zračnega tlaka, ki se razteza od centra anticiklona. Povezana je z območji stabilnosti, spuščajočega zraka (subsidenca), jasnega neba in odsotnosti padavin.
  
  

• Burja (Bora - orografski učinek): Poudarimo še, da je burja klasičen primer orografskega vetra, saj je njena intenzivnost in lokalizacija močno pogojena z topografijo (razporeditvijo gora in dolin).
  
  

• Baroklinostni razvoj (Baroclinic Development): Proces nastajanja in intenziviranja ciklonskih in anticiklonskih vremenskih sistemov v baroklini atmosferi. Gre za pretvorbo razpoložljive potencialne energije v kinetično energijo, kar poganja večino vremena v zmernih zemljepisnih širinah in je ključen predmet študija v dinamični meteorologiji.
  
  

• Bazna linija (Baseline - meteorološko): V kontekstu meteorologije se lahko nanaša na dolgoročno povprečje določenega meteorološkega parametra (npr. temperature, padavin) za določeno obdobje in lokacijo. To je izhodišče, s katerim se primerjajo trenutne meritve ali napovedi, da se oceni anomalije in podnebne spremembe.
  
  

• Bela svetloba (White Light - v atmosferski optiki): Pojem, ki se nanaša na celoten spekter vidne svetlobe. V atmosferski optiki preučujemo, kako se bela svetloba, ki prihaja od Sonca, lomi, razprši in absorbira v atmosferi, kar povzroča različne optične pojave, kot so mavrica, haloji in barva neba.
  
  

• Benigni oblaki (Benign Clouds): Neformalen izraz za oblake, ki ne prinašajo nevarnih vremenskih pojavov (npr. močnih padavin, neviht). To so lahko kumulusi humilis (lepi oblaki lepega vremena) ali visoki cirostratusi, ki napovedujejo le manjše spremembe.
  
  

• Biološki indikatorji (Biological Indicators - v meteorologiji): Živi organizmi (npr. rastline, živali, lišaji), ki zaradi svoje občutljivosti na okoljske in meteorološke pogoje kažejo na določene značilnosti ali spremembe v podnebju ali kakovosti zraka. Primer so lišaji, ki so indikatorji čistega zraka.
  
  

• Biometeorološka prognoza (Biometeorological Forecast): Specializirana vremenska napoved, ki poleg običajnih meteoroloških parametrov vključuje tudi informacije o vplivu vremena na zdravje in dobro počutje ljudi. Sem spadajo napovedi za alergike, opozorila pred vročinskim stresom ali nasveti za ljudi z revmatičnimi bolečinami.
  
  

• Blokirna cirkulacija (Blocking Circulation): Tip atmosferske cirkulacije, ki jo zaznamuje obstojnost blokirnih anticiklonov in prekinitev običajnih poti ciklonskih sistemov. Pogosto vodi do dolgotrajnih obdobij ekstremnega vremena v določenih regijah.
  
  

• Borin (Borino): Regionalni, šibkejši in manj sunkovit veter na obali Jadranskega morja, ki je soroden buri, vendar manj intenziven. Pogosto piha po prehodu glavnega sunka burje ali v bolj stabilnih vremenskih razmerah.
  
  

• Brazda toplega zraka (Warm Air Trough): Podaljšano območje nizkega zračnega tlaka, znotraj katerega prevladuje topel zrak. Povezana je z dvigovanjem toplega, vlažnega zraka, kar lahko vodi do oblačnosti in padavin, še posebej, če je v bližini hladna fronta.
  
  

• Breztežnost (Weightlessness - v kontekstu visoke atmosfere): Čeprav je koncept iz vesolja, je zgornja atmosfera (npr. mezosfera, termosfera) točka, kjer se vplivi zemeljske gravitacije in atmosferskega tlaka začnejo drastično zmanjševati, kar povzroča občutek "breztežnosti" na ravni posameznih molekul in delcev.
  
  

• Barometrični vihar (Barometric Gale): Izraz, ki opisuje močan veter ali vihar, katerega pojav je tesno povezan z izrazitim in hitrim padcem zračnega tlaka, kar kaže na hiter približanje močnega ciklona ali nevihtnega sistema. Je bolj deskriptiven kot strogo znanstven izraz, a dobro povzema opazovanje.
  
  

• Bazni tok (Base Flow): V hidrometeorologiji se nanaša na osnovni, stalni pretok vode v reki ali potoku, ki ni posledica neposrednih padavin, temveč prihaja iz podzemnih virov (npr. podtalnice). Meteorološki dejavniki, kot so dolgotrajne padavine ali suše, vplivajo na raven baznega toka.
  
  

• Belina oblakov (Cloud Whiteness/Brightness): Specifičen optični parameter, ki opisuje, kako svetli in neprozorni so oblaki. Visoka belina oblakov pomeni, da so sestavljeni iz številnih majhnih kapljic, ki učinkovito sipajo sončno sevanje in pomembno prispevajo k albedu Zemlje, s čimer vplivajo na Zemljino energetsko bilanco in temperaturo ozračja.
  
  

• Biološki vpliv vremena (Biological Impact of Weather): Širši pojem, ki zajema vse neposredne in posredne učinke meteoroloških pogojev na žive organizme, vključno z ljudmi, živalmi, rastlinami in mikroorganizmi. Preučuje ga biometeorologija in vključuje vse od rasti pridelkov, širjenja bolezni do razpoloženja ljudi.
  
  

• Biometeorološka občutljivost (Biometeorological Sensitivity): Stopnja, do katere so organizmi ali ekosistemi dovzetni za spremembe v vremenskih in podnebnih pogojih. Ljudje z meteosenzibilnostjo so primer visoke biometeorološke občutljivosti.
  
  

• Bledo nebo (Pale Sky): Opisni izraz za nebo, ki ni izrazito modro, temveč ima bolj bled ali mlečen odtenek. To je lahko posledica prisotnosti tankega sloja cirusov (visokih oblakov), vlage v zraku ali aerosolov (delcev prahu, onesnaževanja), ki sipajo svetlobo.
  
  

• Bližnje infrardeče sevanje (Near-Infrared Radiation - NIR): Del elektromagnetnega spektra tik nad vidno svetlobo. V meteorologiji se NIR uporablja v satelitskem daljinskem zaznavanju za analizo vegetacije, vsebnosti vodne pare v atmosferi in tipov oblakov, saj imajo različne površine in atmosferske komponente edinstvene odbojne/absorpcijske značilnosti v tem območju.
  
  

• Blokirni greben (Blocking Ridge): Specifična oblika blokirnega anticiklona, kjer se greben visokega zračnega tlaka (podaljšano območje visokega tlaka) močno in vztrajno razprostira proti polom, kar preprečuje normalno gibanje zahodnih vetrov in vremenskih sistemov.
  
  

• Bora - sinoptični pogoji (Bora - Synoptic Conditions): Podrobnejša razlaga bore vključuje specifične sinoptične pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za njen nastanek. Ti pogoji običajno vključujejo prisotnost močnega anticiklona nad srednjo Evropo ali Balkanom (ki prinaša hladen zrak) in nizkega zračnega tlaka nad Jadranom (ki ustvarja tlačni gradient).
  
  

• Brazda toplega zraka (Warm Trough): Za popolnejšo razlago: to je območje nizkega zračnega tlaka, v katerem je zrak relativno topel. Čeprav običajno ni povezano z izrazitimi frontami, lahko dvigovanje toplega, vlažnega zraka v brazdi povzroči nastanek oblačnosti in padavin, še posebej, če je prisotna dodatna konvergenca zraka.
  
  

• Baroklinostni nivo (Baroclinic Level): Specifičen nivo v atmosferi, kjer so barokline razmere (presecanje izobaričnih in izotermnih ploskev) še posebej izrazite. Ti nivoji so ključni za razvoj ciklonov in front, saj omogočajo učinkovito pretvorbo potencialne energije v kinetično.
  
  

• Bazna plast oblakov (Cloud Base Layer): Natančnejši izraz za najnižjo raven, kjer se začnejo tvoriti oblaki. To je pomembno za letalsko meteorologijo in določa vidljivost pod oblaki.
  
  

• Belina površine (Surface Albedo): Specifičen izraz za albedo (odbojnost) zemeljske površine, kot je trava, gozd, voda, sneg ali led. Različne površine imajo različno belino, kar močno vpliva na absorpcijo sončnega sevanja in energetsko bilanco območja. Sneg in led imata na primer zelo visoko belino.
  
  

• Biociklični procesi (Biocyclic Processes): Nanaša se na naravne biološke cikle, ki so močno vplivani in tudi vplivajo na meteorološke pogoje. Primeri so kroženje vode skozi vegetacijo (evapotranspiracija), sezonski ritem rasti rastlin, ki je odvisen od temperature in padavin, ali selitve živali, ki jih sprožijo vremenske spremembe.
  
  

• Biometeorološko tveganje (Biometeorological Risk): Verjetnost, da bodo določeni vremenski pogoji (npr. vročinski val, zmrzal, močan veter) negativno vplivali na zdravje ali dobro počutje ljudi in drugih organizmov. Ocena tega tveganja je ključna za medicinsko meteorologijo in opozorilne sisteme.
  
  

• Bleščanje Sonca (Sun Glint): Poseben optični pojav, ki nastane, ko se sončna svetloba odbija od gladke površine (npr. vodne površine, ledenih površin) pod določenim kotom in ustvarja močno svetlo točko. Na satelitskih posnetkih je to lahko vir šuma, vendar se lahko uporablja tudi za analizo hrapavosti površine.
  
  

• Bližnja Zemljina orbita (Low Earth Orbit - LEO): Kot že omenjeno, je to območje med 160 in 2.000 km nad Zemljo. Poudarimo, da je gostota atmosfere v LEO še vedno dovolj velika, da povzroča zračni upor na satelitih, kar s časom zniža njihovo orbito in zahteva popravke. Merjenje te preostale gostote atmosfere je pomembno v aeronomiji, ki je del atmosferskih ved.
  
  

• Blokirni dogodek (Blocking Event): Specifično obdobje, ko pride do blokade v atmosferski cirkulaciji. Ti dogodki so pomembni, ker lahko povzročijo dolgotrajne vremenske anomalije, kot so vročinski valovi ali obdobja suše/dežja, ki lahko imajo velike gospodarske in okoljske posledice.
  
  

• Bora-učinek (Bora Effect): Širši pojem, ki opisuje celoten spekter vplivov, ki jih ima veter bora na lokalno okolje. To vključuje ne le ekstremno jakost vetra, ampak tudi znižanje temperature, zmanjšanje vlage, sušenje tal in vegetacije ter vpliv na morsko gladino.
  
  

• Brazda toplotne nevihte (Heat Low Trough): Podaljšano območje nizkega zračnega tlaka, ki nastane nad močno segretimi kopnimi površinami (običajno v poletnih mesecih). Povezana je z visokimi temperaturami, nizko vlažnostjo in pogosto s termalno konvekcijo, ki lahko sproži vročinske nevihte.
  
  

• Balonsko sondiranje (Balloon Sounding): Tehnika vertikalnega merjenja atmosferskih parametrov z uporabo balonov (najpogosteje radiosondnih balonov), ki se dvigajo skozi atmosfero. To omogoča zbiranje podatkov o temperaturi, vlagi, tlaku in vetru na različnih višinah, kar je ključno za vremensko napovedovanje in raziskave atmosfere.
  
  

• Baroklinostni modeliranje (Baroclinic Modelling): Razvoj in uporaba numeričnih modelov, ki posebej obravnavajo in simulirajo barokline procese v atmosferi. Ti modeli so bistveni za razumevanje in napovedovanje razvoja ciklonov in front, ki so poglavitni dejavniki vremena v zmernih širinah.
  
  

• Bazna temperatura (Base Temperature): V različnih meteoroloških kontekstih se lahko nanaša na referenčno temperaturo. V agrometeorologiji je to pogosto minimalna temperatura, nad katero se začne rast določenih rastlin. Pod to temperaturo rast miruje.
  
  

• Beaufortova lestvica vetra (Beaufort Wind Scale): Celoten sistem opisovanja hitrosti vetra na podlagi opazovanih učinkov vetra na morju in kopnem. Lestvica je razdeljena na 13 stopenj (od 0 do 12), pri čemer ima vsaka stopnja določeno opisno ime in povprečno hitrost vetra. Še danes je uporabna za hitro oceno.
  
  

• Beljenje morskih oblakov (Marine Cloud Brightening - MCB): Predlagana tehnika geoinženiringa, ki bi povečala albedo (odbojnost) nizkih morskih oblakov (npr. stratusov) z vbrizgavanjem drobnih aerosolnih delcev (npr. solnih kristalov) v oblake. Ti delci bi služili kot kondenzacijska jedra in povečali število in svetlost oblakov, s čimer bi povečali odboj sončnega sevanja nazaj v vesolje in dosegli lokalno ohlajanje.
  
  

• Bioklimatska analiza (Bioclimatic Analysis): Podrobna študija razmerij med meteorološkimi in podnebnimi dejavniki ter življenjskimi procesi in distribucijo organizmov. Ta analiza pomaga razumeti, kako podnebje vpliva na ekosisteme, pridelke in zdravje ljudi.
  
  

• Biometeorološki dejavniki (Biometeorological Factors): Specifični vremenski elementi (npr. temperatura, vlaga, tlak, veter, sončno sevanje, ionizacija zraka), ki imajo neposreden ali posreden vpliv na biološke sisteme, vključno z ljudmi, živalmi in rastlinami.
  
  

• Blagodejno podnebje (Benign Climate): Neformalen izraz, ki se nanaša na podnebje, ki je na splošno ugodno za človekovo življenje in dejavnosti, brez ekstremnih vremenskih pojavov ali temperaturnih nihanj.
  
  

• Brazda (Trough - za popolno razumevanje): Za popolnejšo sliko: Brazda je podolgovato območje nizkega zračnega tlaka, ki se ponavadi razteza iz centra ciklona. Povezana je z dvigovanjem zraka, oblačnostjo in padavinami. Lahko je topla, hladna ali le šibka linija nestabilnosti.
  
  

• Brizganje morja (Sea Spray): Majhne vodne kapljice, ki jih veter dvigne iz površine morja, zlasti ob močnem vetru in valovih. Vpliva na atmosfersko vlažnost, vidljivost in lahko prenaša solne aerosole daleč v notranjost.
  
  

• Burja - toplotni učinek (Bora - Thermal Effect): Poleg močnega vetra ima bora tudi pomemben toplotni učinek. Zaradi spuščanja zraka po pobočjih (adiabatno segrevanje) se lahko temperature zraka, ki dosežejo obalo, nekoliko dvignejo, vendar je kljub temu občutek zelo hladen zaradi močnega vetra in nizke izhodiščne temperature zračne mase.
  
  

• Balistični vetrovi (Ballistic Winds): V meteorologiji se ta izraz nanaša na povprečni veter med površino in določeno višino (npr. višino izstrelitve projektila). Ti vetrovi so ključnega pomena v vojaški meteorologiji za izračun trajektorij in natančnost izstrelkov, saj vplivajo na pot letenja.
  
  

• Baroklinostni model v realnem času (Real-time Baroclinic Model): Specializiran tip numeričnega vremenskega modela, ki se izvaja neprekinjeno in uporablja najnovejše podatke za sprotno simulacijo in napovedovanje razvoja baroklinih sistemov (ciklonov, front). Ti modeli so temelj sodobne operativne vremenske napovedi.
  
  

• Bazna plast konvekcije (Convective Boundary Layer - CBL): Specifičen tip bazne plasti (PBL), ki se razvije nad močno segreto površino (ponavadi podnevi) in jo zaznamuje intenzivno konvektivno mešanje. Zrak v tej plasti se močno dviga, kar lahko privede do nastanka kumulusnih oblakov in neviht.
  
  

• Beaufortov opis (Beaufort Description): Besedni opis učinkov vetra, ki spremlja vsako stopnjo na Beaufortovi lestvici. Ti opisi (npr. "rahel vetrič", "močan veter", "vihar") so pomembni za standardizacijo opazovanj vetra, zlasti brez uporabe merilnih instrumentov.
  
  

• Belina oblakov (Cloud Albedo/Brightness): Specifičen optični parameter, ki opisuje, kako svetli in neprozorni so oblaki. Visoka belina oblakov pomeni, da so sestavljeni iz številnih majhnih kapljic, ki učinkovito sipajo sončno sevanje in pomembno prispevajo k albedu Zemlje, s čimer vplivajo na Zemljino energetsko bilanco in temperaturo ozračja.
  
  

• Biološki opazovalni sistem (Biological Observation System - in meteorology): Sistem ali mreža, ki zbira podatke o bioloških pojavih (npr. cvetenje rastlin, selitev ptic), ki so občutljivi na vremenske in podnebne pogoje. Ti podatki se uporabljajo v fenologiji in za preučevanje vpliva podnebnih sprememb na ekosisteme.
  
  

• Biometeorološka raziskava (Biometeorological Research): Sistematično preučevanje medsebojnega delovanja med atmosferskimi pojavi in živimi organizmi. Vključuje raziskave o vplivu vremena in podnebja na zdravje ljudi, kmetijstvo, ekosisteme in preživetje vrst.
  
  

• Blagodejen dež (Gentle Rain/Beneficial Rain): Ponavadi lahek do zmeren dež, ki pada enakomerno in je dovolj dolgo, da se vpije v tla brez površinskega odtoka ali erozije. Takšen dež je idealen za kmetijstvo in dopolnjevanje vodnih zalog.
  
  

• Bližnja Zemljina orbita - dekadenca (Low Earth Orbit Decay): Zniževanje orbite satelitov v LEO zaradi trenja z redko, a še vedno prisotno atmosfero. Hitrost dekadence je odvisna od gostote atmosfere na tej višini, ki se lahko spreminja zaradi sončeve aktivnosti (ki segreva in širi atmosfero). Meteorologija in aeronomija preučujeta te variacije.
  
  

• Brazda (Trough - kot splošen opis): Za poudarek na širšem pomenu: Brazda predstavlja podolgovato območje nizkega zračnega tlaka, ki se ponavadi razteza iz centra ciklona. Povezana je z dvigovanjem zraka, oblačnostjo in padavinami. Lahko je topla, hladna ali le šibka linija nestabilnosti, ki nakazuje na prihajajoče spremembe vremena.
  
  

• Bregovna erozija (Coastal Erosion - in relation to weather): Proces, pri katerem se obalna območja (bregovi) obrablja in uničujejo zaradi delovanja naravnih sil. Meteorološki dejavniki, kot so močni vetrovi, visoki valovi, obalno deževje in dvig morske gladine (posledica podnebnih sprememb), močno prispevajo k tej eroziji.
  
  

• Balistična gostota (Ballistic Density): V kontekstu meteorologije in balistike se nanaša na gostoto zraka, ki se upošteva pri izračunu poti izstrelkov. Ker se gostota zraka spreminja z višino, temperaturo in tlakom, je natančno določanje balistične gostote ključno za vojaške in vesoljske operacije. Meteorološki podatki o vertikalnih profilih atmosfere so za to bistveni.
  
  

• Barokomora (Barochamber): Poleg uporabe za kalibracijo instrumentov, se barokomora uporablja tudi za simulacijo atmosferskih pogojev na različnih nadmorskih višinah za raziskave vpliva zračnega tlaka na človeško telo (npr. pri letalstvu, alpinizmu) in testiranje opreme v ekstremnih atmosferskih razmerah.
  
  

• Bazni tok oblakov (Cloud Base Flow): Izraz, ki se nanaša na gibanje zraka tik pod bazo oblaka. Vpliva na turbulenco, striženje vetra in vertikalno mešanje v bazni plasti atmosfere, kar je pomembno za letalske operacije in dinamiko oblakov.
  
  

• Belina oblakov (Cloud Albedo / Reflectivity): Natančneje, ta belina določa, koliko sončnega sevanja oblak odbije nazaj v vesolje. Debeli, beli oblaki (npr. kumulonimbusi) imajo visok albedo in pomembno vplivajo na Zemljino energetsko bilanco, saj delujejo kot hladilni mehanizem. Tanji oblaki (npr. cirusi) pa imajo lahko drugačen, tudi segrevalni učinek.
  
  

• Bioklimatska cona (Bioclimatic Zone): Geografsko območje, ki ga določajo specifične podnebne značilnosti (npr. temperatura, padavine, sevanje) in ki določa tip rastlinstva in živalstva, ki lahko tam uspeva. Pomembno v ekoklimatologiji in biogeografiji.
  
  

• Biometeorološka služba (Biometeorological Service): Specializirana meteorološka služba ali oddelek, ki se osredotoča na zbiranje, analizo in napovedovanje meteoroloških podatkov s poudarkom na njihovem vplivu na zdravje ljudi in živalski svet. Zagotavlja opozorila in nasvete za ranljive skupine prebivalstva.
  
  

• Blaten dež (Mud Rain): Padavine, ki vsebujejo visoke koncentracije prahovih delcev iz atmosfere, ki so se pomešali z dežnimi kapljicami med padanjem. Pojavi se, ko puščavski prah (npr. iz Sahare) preide v višje plasti atmosfere in se pomeša z oblaki, ki nato povzročijo dež. V Sloveniji je takšen pojav občasen, ko k nam prihajajo zračne mase iz Severne Afrike.
  
  

• Bližina Zemlje (Earth Proximity - v atmosferskih študijah): Izraz, ki se nanaša na vpliv zemeljske površine na atmosferske procese, še posebej v bazni plasti. Blizu površine so izraziti učinki trenja, segrevanja/ohlajanja in izhlapevanja, ki se z višino zmanjšujejo.
  
  

• Brazgotine vetra (Wind Scars / Wind Erosion Marks): Geomorfološke značilnosti na površini (npr. na kamninah, drevesih, snegu), ki so nastale zaradi dolgotrajnega in močnega delovanja vetra in prenašanja abrazivnega materiala. Čeprav so geomorfološki, so neposreden dokaz o vetrnih vzorcih in jakosti vetra v preteklosti.
  
  

• Brzica (Gust): Nenaden, kratkotrajen in močan sunek vetra, ki je bistveno hitrejši od povprečne hitrosti vetra. Brzice so pogoste v turbulentnih razmerah in so lahko nevarne za letalstvo, ladijski promet in visoke objekte.
  
  

• Burja - tipični temperaturni profil (Bora - Typical Temperature Profile): Specifičen temperaturni profil, povezan z boro, kjer se nad gorovjem nahaja masa zelo hladnega zraka, ki se nato ob spuščanju po pobočjih adiabatno segreva. Kljub temu je zrak, ki doseže obalo, zaradi nizke izhodiščne temperature še vedno hladen, občutek pa okrepi močan veter.
  
  

• Balistični koeficient (Ballistic Coefficient - v meteorološkem kontekstu): Čeprav primarno balistični izraz, se v meteorologiji uporablja pri napovedovanju trajektorij predmetov v zraku (npr. izstrelkov, padavin, smeti). Določa, kako učinkovito se določen predmet premika skozi zrak, pri čemer so ključni gostota zraka, hitrost vetra in atmosferski tlak.
  
  

• Baroklinostni modeliranje v realnem času (Real-time Baroclinic Modelling): To je napredna tehnika v numeričnem vremenskem napovedovanju, kjer se kompleksni baroklini modeli (ki upoštevajo termične in dinamične procese) izvajajo neprekinjeno in uporabljajo najnovejše, sprotno zbrane meteorološke podatke. Cilj je zagotoviti najbolj natančne in ažurne napovedi hitro razvijajočih se vremenskih sistemov, kot so močni cikloni in fronte.
  
  

• Bazna plast mešanja (Mixing Layer Height): Nanaša se na višino znotraj bazne plasti atmosfere (PBL), kjer se zrak zaradi turbulence in konvekcije intenzivno meša. Ta višina je ključna za kakovost zraka, saj določa, kako daleč se lahko razredčijo onesnaževala, in vpliva na razvoj konvektivnih oblakov.
  
  

• Beaufortova lestvica - pomorske operacije (Beaufort Scale - Maritime Operations): Poudarimo, da je bila Beaufortova lestvica prvotno razvita za pomorce in je še danes ključna za ladijski promet in pomorsko napovedovanje. Mornarji lahko hitro ocenijo jakost vetra na podlagi opazovanja valov in pene na morju, kar je bistveno za navigacijo in varnost.
  
  

• Biociklični procesi (Biocyclic Processes): Širši pojem, ki se nanaša na biološke cikle, ki so pod močnim vplivom meteoroloških pogojev. Primeri so vodni cikel v rastlinah (evapotranspiracija), sezonski ritem rasti rastlin, ki je odvisen od temperature in padavin, ali selitve živali, ki jih sprožijo vremenske spremembe. Čeprav so ti procesi biološki, so ključno povezani z biometeorologijo in ekoklimatologijo.
  
  

• Biometeorološke bolezni (Biometeorological Diseases): Zdravstvena stanja ali poslabšanja obstoječih bolezni, ki jih sprožijo ali poslabšajo določeni meteorološki dejavniki. Sem spadajo npr. glavoboli ob spremembi tlaka, poslabšanje astme ob onesnaženem zraku ali sezonske alergije. To je področje medicinske meteorologije.
  
  

• Blaten sneg (Muddy Snow): Snežna odeja, ki je obarvana rjavo ali rdečkasto zaradi vmešanega puščavskega prahu. Podobno kot blaten dež, se pojavi, ko se snežinke tvorijo ali padajo skozi zračno maso, bogato s prahom, ki je bil prenesen na velike razdalje (npr. iz Sahare).
  
  

• Bližina oceana (Ocean Proximity): Geografski dejavnik, ki močno vpliva na regionalno podnebje in vremenske značilnosti. Oceani delujejo kot veliki toplotni rezervoarji, kar vodi do milejših temperaturnih ekstremov (milejše zime, hladnejša poletja) v obalnih regijah, pogostejših morskih meglic in obalnih vetrov.
  
  

• Brazda (Trough - kot splošni opis): Brazda predstavlja podolgovato območje nizkega zračnega tlaka, ki se ponavadi razteza iz centra ciklona. Povezana je z dvigovanjem zraka, oblačnostjo in padavinami. Lahko je topla, hladna ali le šibka linija nestabilnosti, ki nakazuje na prihajajoče spremembe vremena. Je pogost element na sinoptičnih kartah.
  
  

• Bregovna črta (Coastline - v meteorološkem smislu): Pomembna geografska značilnost, ki ustvarja edinstvene lokalne meteorološke pojave zaradi interakcije med kopnim in morjem. To vključuje razvoj morskega vetra in kopenskega vetra, nastanek obalne megle in vpliv na padavinske vzorce.
  
  

• Bazni model (Base Model): V numeričnem vremenskem napovedovanju se "bazni model" nanaša na osnovno, standardno različico atmosferskega modela, ki služi kot izhodišče za nadaljnje izboljšave, prilagoditve ali primerjave z drugimi modeli. Je temelj, na katerem se gradijo bolj kompleksni napovedni sistemi.
  
  

• Beljenje troposfere (Tropospheric Brightening): Pojav, pri katerem se poveča svetlost ali albedo troposfere (najnižjega dela atmosfere), kar povzroči večje odbijanje sončnega sevanja nazaj v vesolje. To je lahko posledica povečane koncentracije aerosolov (npr. zaradi onesnaževanja ali vulkanskih izbruhov) ali povečane oblačnosti, kar vpliva na Zemljino energetsko bilanco in potencialno povzroči lokalno ali regionalno ohladitev.
  
  

• Biometeorološka prognoza alergij (Biometeorological Allergy Forecast): Specializirana vrsta vremenske napovedi, ki se osredotoča na napovedovanje širjenja in koncentracije cvetnega prahu ter drugih alergenov v ozračju. Upošteva temperaturo, vlago, veter in padavine, saj ti dejavniki močno vplivajo na sproščanje in prenos alergenov, kar je ključno za ljudi z alergijami.
  
  

• Bledo sonce (Pale Sun): Vizualni opis sonca, ki je videti manj sijoče ali bolj motno kot običajno. To je pogosto posledica prisotnosti tanke plasti cirusov (visokih, prosojnih oblakov), meglice ali visoke koncentracije aerosolov (dima, prahu) v atmosferi, ki delno blokirajo in sipajo sončno svetlobo.
  
  

• Blagodejna inverzija (Beneficial Inversion): Čeprav so temperaturne inverzije pogosto povezane s slabšo kakovostjo zraka, obstajajo situacije, ko so lahko »blagodejne«. Primer je jasna in mirna noč s temperaturno inverzijo, ki prepreči prehitro ohlajanje tal in s tem ščiti občutljive pridelke pred pozebo. Ta »zaščitna« vloga je pomembna v agrometeorologiji.
  
  

• Bližnje sevanje (Near Radiation): Izraz, ki se lahko nanaša na spekter elektromagnetnega sevanja (npr. bližnje infrardeče sevanje), ki je blizu določenega referenčnega območja. V meteorologiji je to pomembno za daljinsko zaznavanje in razumevanje energetskega prenosa v atmosferi.
  
  

• Bora - sinoptični scenariji (Bora - Synoptic Scenarios): Obstajajo različni sinoptični scenariji, ki vodijo do pojava bure na Jadranu. Najpogostejši vključuje kombinacijo visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo/Balkanom in nizkega zračnega tlaka nad Sredozemljem ali Jadranom, kar ustvari močan tlačni gradient, ki požene hladen zrak čez Dinaride.
  
  

• Brazda (Trough - kot prehodni pojav): Poleg stalne brazde se izraz lahko nanaša tudi na hitro premikajočo se brazdo nizkega tlaka, ki prehaja čez določeno območje in prinaša kratkotrajno poslabšanje vremena, oblačnost in/ali padavine. Je pomemben prehodni element na sinoptičnih kartah.
  
  

• Brezvetrje (Calm / Still Air): Stanje v atmosferi, ko je hitrost vetra blizu ničle (ponavadi manj kot 1 km/h ali 1 vozel). Brezvetrje je pogosto povezano z visokim zračnim tlakom, stabilno atmosfero in temperaturnimi inverzijami, še posebej v kotlinah in dolinah, kjer se lahko kopičijo onesnaževala zraka.
  
  

• Bregovna termika (Coastal Thermals): Vertikalni vzponi toplega zraka (termika), ki se razvijejo nad kopnim ob obali, ko se le-to močno segreje pod vplivom sončnega sevanja. Te termike se pogosto dvigajo nad obalo in lahko sprožijo razvoj kumulusnih oblakov ali celo neviht, še posebej v popoldanskih urah. So pomembne za letenje z jadralnimi letali.
  
  

• Balistični veter (Ballistic Wind): To je sestavljen izraz, ki se nanaša na povprečen veter med točko izstrelitve in tarčo (npr. pri izstrelkih). Vključuje vertikalne profile hitrosti in smeri vetra, ki jih izmerijo radiosonde ali radarski sistemi. Natančno določanje balističnega vetra je ključno za natančnost dolgega dosega in ga uporabljajo vojaška in letalska meteorologija.
  
  

• Barometrični vihar (Barometric Gale): Kot smo že omenili, gre za močan veter ali vihar, ki je neposredno povezan z izrazitim in hitrim padcem zračnega tlaka. Ta padec jasno nakazuje na hiter prihod močnega ciklona ali nevihtnega sistema, kar je ključno opozorilo za mornarje in obalne prebivalce.
  
  

• Bazna plast za onesnaženost (Pollution Boundary Layer): To je specifičen kontekst bazne plasti atmosfere (PBL), kjer se onesnaževala zadržujejo blizu tal. Višina in značilnosti te plasti (npr. stabilnost, prisotnost inverzije) močno vplivajo na koncentracijo onesnaževal in s tem na kakovost zraka. Nizka bazna plast mešanja, pogosto ob mirnem vremenu, lahko povzroči visoke ravni onesnaženosti.
  
  

• Belina tal (Ground Albedo): Natančneje, to je delež sončnega sevanja, ki ga odbije površina tal. Različne površine (sneg, gozd, beton, kmetijska zemljišča) imajo različno belino, kar vpliva na količino absorbirane energije in s tem na segrevanje površine in lokalno mikroklimo. Spremembe v belini tal (npr. taljenje snežne odeje) imajo pomemben vpliv na energetsko bilanco Zemlje.
  
  

• Bioklimatska dinamika (Bioclimatic Dynamics): Širše področje, ki preučuje, kako se podnebni dejavniki spreminjajo skozi čas in kako te spremembe vplivajo na žive organizme in ekosisteme. To vključuje analizo podnebnih sprememb, fenoloških sprememb (npr. zgodnejše cvetenje) in prilagajanja vrst na nove podnebne razmere.
  
  

• Biometeorološki nadzor (Biometeorological Monitoring): Sistematično in neprekinjeno zbiranje in analiza meteoroloških podatkov v povezavi z biološkimi kazalniki (npr. koncentracija cvetnega prahu, pojav določenih bolezni) za spremljanje vpliva vremena na zdravje in okolje.
  
  

• Blatna megla (Dust Fog / Haze): Megla ali dim, ki vsebuje znatno količino prahovih delcev (aerosolov), kar zmanjšuje vidljivost. Od običajne megle se razlikuje po tem, da delci niso le vodne kapljice, ampak tudi suhi delci, ki nastanejo npr. med prašno nevihto ali so preneseni na dolge razdalje.
  
  

• Brezrazsežna števila (Dimensionless Numbers - v meteorologiji): V meteorologiji se uporabljajo različna brezrazsežna števila (npr. Froudejevo število, Rossbyjevo število) za opis razmerij med različnimi fizikalnimi silami (npr. vztrajnostne sile, Coriolisova sila, gravitacija). Pomagajo pri poenostavljanju in razumevanju kompleksnih atmosferskih procesov v modelih.
  
  

• Brazda (Trough - kot vir nestabilnosti): Za poudarek: Brazda je pogost vir atmosferske nestabilnosti, saj povzroča dvigovanje zraka, kar lahko sproži nastanek oblaka, padavin in neviht, tudi v odsotnosti izrazite fronte.
  
  

• Burja - opozorila (Bora - Warnings): Zaradi svoje moči in potencialne nevarnosti za promet (zlasti avtocesto A1 in pristanišča) so za burjo v Sloveniji in na Hrvaškem vzpostavljeni podrobni sistemi opozoril. Ta opozorila vključujejo stopnje nevarnosti (rumena, oranžna, rdeča) in so ključna za varnost in načrtovanje.
  
  

• Balonsko sondiranje - predelava podatkov (Balloon Sounding - Data Processing): Poleg samega procesa merjenja vključuje tudi kompleksne metode predelave in kalibracije surovih podatkov (temperature, tlaka, vlage, vetra), pridobljenih z radiosondami. To zagotavlja natančne vertikalne profile atmosfere, ki so ključni za numerično modeliranje in vremenske napovedi. Sem spada tudi odprava napak senzorjev in vplivov okolja na meritve.
  
  

• Baroklinska zona (Baroclinic Zone): Izraz, ki se nanaša na območje v atmosferi, kjer je baroklinost še posebej izrazita in kjer se pričakuje razvoj ciklonov in front. Te cone so običajno prisotne ob polarni fronti ali v bližini močnih temperaturnih gradientov.
  
  

• Bazna linija meritve (Measurement Baseline): V kontekstu meteorologije se nanaša na referenčno območje ali referenčne pogoje, pod katerimi se izvajajo meritve. Na primer, bazna linija za merjenje onesnaženosti zraka je lahko območje, ki ni pod neposrednim vplivom lokalnih virov onesnaževanja, da se določi splošno raven ozadja.
  
  

• Belina površine (Surface Albedo - sezonske spremembe): Poudarimo, da se belina tal (albedo) močno spreminja sezonsko, kar ima velik vpliv na energetsko bilanco Zemlje. Na primer, ko zapade sneg, se albedo drastično poveča, kar povzroči močnejše ohlajanje površine. Poleti pa vegetacija zmanjša albedo in poveča absorpcijo sončnega sevanja.
  
  

• Bioklimatski stresni indeks (Bioclimatic Stress Index): Specifična vrsta biometeorološkega indeksa, ki kvantificira stopnjo stresa, ki ga vremenski pogoji povzročajo na bioloških sistemih. To so lahko indeksi za toplotni stres (Heat Stress Index), hladni stres (Wind Chill Index) ali sušni stres (Drought Stress Index), ki se uporabljajo za opozarjanje in načrtovanje.
  Blagodejna zračna masa (Benign Air Mass): Neformalen izraz za zračno maso, ki prinaša stabilne, prijetne in neekstremne vremenske pogoje brez večjih tveganj. Ponavadi gre za anticiklonsko zračno maso brez močnih padavin ali ekstremnih temperatur.
  
  

• Bližnja atmosferska sonda (Near-Atmospheric Probe): Širši izraz za instrumente, ki so namenjeni za meritve v spodnjih plasteh atmosfere, vključno z bazno plastjo, vendar niso nujno pritrjeni na tla (npr. droni z meteorološkimi senzorji, visoke meritve z žerjavov).
  
  

• Brezvetrje - vpliv na kakovost zraka (Calm - Air Quality Impact): Poudarimo, da je brezvetrje v urbanih in industrijskih območjih pogosto povezano z resnim poslabšanjem kakovosti zraka, saj preprečuje razredčevanje in razprševanje onesnaževal. To lahko vodi do nastanka smoga.
  
  

• Burja - vpliv na morje (Bora - Sea Impact): Poleg vpliva na kopno, ima burja izjemno močan vpliv na Jadransko morje. Povzroča visoke valove (do nekaj metrov), hitro ohlajanje morske površine, vertikalno mešanje morske vode in ovira pomorski promet. Prav tako lahko dvigne morsko pršico v zrak, kar zmanjša vidljivost.
  
  

• Bazna gostota (Base Density): V meteorologiji se lahko nanaša na gostoto zraka na določeni referenčni višini ali nivoju (npr. pri morski gladini ali na določeni nadmorski višini). Je ključna za izračune zračnega tlaka in vertikalnega gibanja zraka, saj gostota zraka vpliva na vse aerodinamične procese.
  
  

• Belina oblakov - satelitska detekcija (Cloud Albedo - Satellite Detection): Razširitev koncepta belina oblakov. Sateliti z instrumenti, ki merijo reflektivnost Zemljine površine in atmosfere, so ključni za kvantificiranje albeda oblakov. Ti podatki so bistveni za podnebne modele in razumevanje Zemljine energetske bilance, saj oblaki močno vplivajo na globalno sevalno ravnovesje.
  
  

• Bioklimatski optimum (Bioclimatic Optimum): Stanje ali območje, kjer so meteorološki in podnebni pogoji idealni ali najbolj ugodni za rast, razvoj in preživetje določenih rastlinskih ali živalskih vrst. To je pomemben koncept v ekoklimatologiji in biogeografiji.
  
  

• Blaga inverzija (Mild Inversion): Bolj specifičen opis temperaturne inverzije, kjer je dvig temperature z višino prisoten, vendar ni izjemno izrazit ali globok. Takšne inverzije še vedno vplivajo na razprševanje onesnaževal, vendar manj dramatično kot močne inverzije, in lahko prispevajo k stabilnosti ozračja.
  
  

• Bližnje infrardeče sevanje - atmosferska okna (Near-Infrared Radiation - Atmospheric Windows): V spektroskopiji in daljinskem zaznavanju se bližnje infrardeče sevanje (NIR) nanaša na določen spekter, kjer ima atmosfera "okna" – torej območja, kjer je absorpcija sevanja s strani atmosferskih plinov (npr. vodne pare, CO2) minimalna. Ta okna omogočajo satelitom in drugim senzorjem, da "vidijo" skozi atmosfero do površine Zemlje ali do oblakov, kar je ključno za meteorološke meritve.
  
  

• Bora - regionalne variante (Bora - Regional Variants): Poleg glavne bure na Jadranu obstajajo tudi regionalne variante tega katabatičnega vetra v drugih delih sveta, ki imajo lokalna imena, a nastanejo po podobnem mehanizmu. Njihove značilnosti so prilagojene specifični topografiji in podnebnim razmeram.
  
  

• Brazda toplotne nevihte - sprožilni mehanizem (Heat Low Trough - Trigger Mechanism): Podrobnejša razlaga, kako brazda toplotne nevihte deluje kot sprožilni mehanizem. Močno segrevanje površine povzroči močno dvigovanje toplega zraka, kar ustvari območje nižjega tlaka (brazdo). Konvergenca zraka v to brazdo nato dodatno spodbudi dvigovanje, kar lahko ob prisotnosti dovolj vlage sproži konvektivne nevihte.
  
  

• Baroklinostni nagnjenost (Baroclinic Tilt): Specifičen izraz v dinamični meteorologiji, ki opisuje nagnjenost osi vremenskega sistema (npr. ciklona) glede na vertikalo v baroklini atmosferi. Ta nagnjenost je ključna za razvoj in energijo baroklinih valov ter s tem za življenjski cikel ciklonov.
  
  

• Bazna plast izhlapevanja (Evaporation Boundary Layer): Posebna vrsta bazne plasti (PBL), ki se oblikuje nad vodnimi površinami (oceani, jezera). Zaznamuje jo intenzivno izhlapevanje vode v ozračje, kar močno vpliva na vlažnost zraka in nastanek morskih oblakov ter mege.
  
  

• Bela zmrzal - morfološke oblike (Hoar Frost - Morphological Forms): Natančnejša razlaga, ki se osredotoča na različne oblike, ki jih lahko slana (bela zmrzal) prevzame glede na pogoje nastanka (npr. tanki kristali, lističi, pernate strukture). Morfološke oblike so pomembne pri študijah nastajanja ledu in zaledenitve.
  
  

• Biogeni plini (Biogenic Gases): Plini, ki jih sproščajo živi organizmi ali biološki procesi in vplivajo na atmosfersko sestavo. Sem spadajo plini, kot so metan (iz razpadanja organskih snovi), izopren (iz rastlin) in dušikov oksid (iz mikrobov v tleh). Njihova emisija in vpliv na atmosfersko kemijo in podnebje so pomembno področje atmosferskih ved.
  
  

• Biometeorološki model (Biometeorological Model): Matematični ali računalniški model, ki simulira in napoveduje interakcije med meteorološkimi dejavniki in biološkimi sistemi (npr. rast rastlin, širjenje bolezni, toplotni stres pri ljudeh). Ti modeli so ključni za agrometeorologijo, medicinsko meteorologijo in ekoklimatologijo.
  
  

• Blatni oblaki (Dust Clouds / Haze Clouds): Opisni izraz za oblake, ki so močno obarvani z prašnimi delci, prenesenimi iz puščavskih območij. Ti oblaki močno zmanjšajo vidljivost in lahko vplivajo na sončno sevanje, ki doseže površino, ter na kakovost zraka.
  
  

• Bližnje zaznavanje na površini (Surface Proximity Sensing): Uporaba senzorjev ali tehnik za zbiranje meteoroloških podatkov neposredno na ali zelo blizu zemeljske površine (npr. merilne postaje v rastlinski krošnji, talni senzorji vlage). To je pomembno za mikrometeorologijo in agrometeorologijo.
  
  

• Breztežni pogoji v atmosferi (Zero-G Conditions in Atmosphere - specific context): Čeprav je "breztežnost" predvsem pojem iz vesolja, se v zelo specifičnih raziskavah (npr. preučevanje zgorevanja v mikrogravitaciji ali nastajanja padavin v simuliranih pogojih) lahko simulirajo ali preučujejo pogoji, ki so blizu breztežnosti, da se razumejo osnovni fizikalni procesi brez vpliva gravitacije. To je bolj na meji fizike kot meteorologije.
  
  

• Brezžična meteorološka mreža (Wireless Weather Network): Sistem avtomatskih meteoroloških postaj, ki za prenos podatkov uporabljajo brezžične tehnologije (npr. Wi-Fi, mobilna omrežja, satelitske povezave). Omogočajo hitro in učinkovito zbiranje in distribucijo vremenskih podatkov v realnem času.
  
  

• Bregovna konvergenca (Coastal Convergence): Pojav, kjer se zračni tokovi srečajo ob obali, pogosto zaradi interakcije morskega vetra in kopenskega vetra ali zaradi oviranja zračnih mas z obalno topografijo. Ta konvergenca lahko sproži dvigovanje zraka in s tem nastanek oblaka, padavin ali celo neviht ob obali.
  
  

• B-šarža (B-Charge): Zelo specifičen izraz, ki se nanaša na količino balasta (npr. peska), ki se naloži na vremenski balon, da se uravna njegova hitrost vzpona in da doseže določeno višino pred sprostitvijo sonde. To je pomembno v praksi balonskega sondiranja.
  
  

• Back-building nevihta (Back-Building Thunderstorm): Vrsta nevihte, pri kateri se nove celice ali razvoj dogajajo na privetrni strani (ponavadi na zahodni ali jugozahodni strani) nevihtnega sistema. Zaradi tega se zdi, da nevihta ostaja stacionarna ali se celo premika "nazaj" proti vetru, čeprav posamezne celice potujejo s tokom. Povezana je z dolgotrajnimi in močnimi padavinami in poplavami.
  
  

• Backing veter (Backing Wind): Sprememba smeri vetra v smeri nasprotni smeri urinega kazalca. Na severni polobli to pogosto nakazuje na približevanje območja nizkega zračnega tlaka (ciklona) ali tople fronte. Je nasprotno od "veering wind" (veter, ki se obrača v smeri urinega kazalca).
  
  

• Ball lightning (Kroglična strela): Zelo redek in slabo razumljen atmosferski električni pojav, ki se pojavlja kot svetleča krogla (pogosto rdečkaste barve), ki se premika po zraku ali lebdi. Njegov nastanek in mehanizem še nista povsem pojasnjena s strani znanosti.
  
  

• Barber pole (Barber Pole Updraft): V nevihtni meteorologiji se nanaša na zelo specifičen vizualni pojav v močnih nevihtah z rotacijo (supercelicah), kjer se vzgornji tok (updraft) in oblaki spirajo navzgor na način, ki spominja na črtasti "brivec" drog. To je močan vizualni indikator močnega in rotirajočega vzgornjega toka, ki je pogosto povezan z tornadi.
  
  

• Bazni tok (Base Flow - reka): V hidrometeorologiji se nanaša na delež rečnega toka, ki ni posledica neposrednih padavin ali taljenja snega, temveč stalnega dotoka iz podzemnih vodnih virov (npr. podtalnice). Dolgotrajne suše ali obilne padavine močno vplivajo na raven baznega toka.
  
  

• Beaver's Tail (Bobrov rep - oblak): Neformalen, a prepoznaven izraz za specifično vrsto vtočnega pasu (inflow band) pri močnih nevihtah (supercelicah). Gre za razmeroma širok, raven oblak, ki se razteza stran od glavnega območja padavin in se povezuje z območjem močnega vzgornjega toka. Njegova prisotnost nakazuje na izjemno močan in organiziran vtok v nevihto.
  
  

• Beset (Beset - v kontekstu ledu): Pomorski in arktični meteorološki izraz, ki pomeni, da je plovilo obdano z ledom in se ne more premikati. Čeprav se nanaša na ladje, je neposredno povezan s pomorskimi meteorološkimi pogoji, zlasti s temperaturo, vetrom in oceanskimi tokovi, ki vplivajo na nastanek in gibanje ledu.
  
  

• Bimetalni termometer (Bimetallic Thermometer): Vrsta termometra, katerega občutljivi element je sestavljen iz dveh kovinskih trakov z različnimi koeficienti toplotnega raztezanja, ki sta spajkana skupaj. Ko se temperatura spremeni, se trakova različno raztezata, kar povzroči upogibanje in premikanje kazalca. Pogosto se uporablja v gospodinjskih termometrih in preprostih barografih.
  
  

• Bolometer (Bolometer): Instrument za merjenje intenzitete sevalne energije. Njegovo načelo temelji na spremembi električne upornosti enega ali obeh kovinskih trakov v instrumentu ob izpostavljenosti sevanju. Uporablja se v raziskavah sevalne bilance atmosfere.
  
  

• Balistično raketno ozračje (Ballistic Missile Atmosphere): Zelo specifičen in nišen izraz, ki se nanaša na modeliranje in razumevanje atmosferskih pogojev (tlak, temperatura, gostota, veter) vzdolž trajektorije balističnih raket. Gre za uporabo meteoroloških podatkov v vojaške in vesoljske namene, kjer je izjemno natančna napoved atmosferskih parametrov ključna za izračun poti leta in doseg.
  
  

• Barometer za zunanjo uporabo (Outdoor Barometer): Posebej zasnovan tip barometra, ki je odporen na zunanje vremenske vplive (vlago, temperaturne spremembe) in je namenjen za dolgotrajno uporabo na prostem, pogosto kot del domače vremenske postaje. Zagotavlja lokalne odčitke zračnega tlaka za splošno opazovanje trendov.
  
  

• Beljenje troposfere - mehanizmi (Tropospheric Brightening - Mechanisms): Natančnejša razlaga procesov, ki vodijo do beljenja troposfere. To vključuje povečano količino aerosolov (npr. sulfatni aerosoli iz industrije, prah iz puščav), ki delujejo kot kondenzacijska jedra in povečajo število in s tem odbojnost oblakov. Vpliva tudi na direktno sipanje sončnega sevanja v troposferi.
  
  

• Bioklimatska občutljivost regij (Bioclimatic Sensitivity of Regions): Stopnja, do katere so določene geografske regije in njihovi ekosistemi dovzetni za spremembe v podnebnih dejavnikih. Regije z visoko bioklimatsko občutljivostjo so na primer arktična območja (hitro taljenje ledu) ali sušna območja (povečana dezertifikacija zaradi podnebnih sprememb).
  
  

• Biometeorološke karte (Biometeorological Maps): Geografske karte, ki prikazujejo porazdelitev biometeoroloških indeksov ali tveganj za določeno območje. Lahko prikazujejo območja z visokim toplotnim stresom, tveganjem za alergije ali drugimi vremensko pogojenimi vplivi na zdravje in dobro počutje.
  
  

• Blaga zima - posledice (Mild Winter - Consequences): Poleg samega opisa, blaga zima lahko ima različne posledice v naravi in družbi. Te vključujejo pomanjkanje snega v smučiščih, zgodnejše cvetenje rastlin (kar vpliva na alergije), zmanjšan vnos vode iz taljenja snega v vodne vire in vpliv na živalske vrste (npr. prezgodnje prebujanje iz hibernacije).
  
  

• Bližnje infrardeče sevanje - absorbcija vodne pare (Near-Infrared Radiation - Water Vapor Absorption): Natančnejša razlaga vloge vodne pare v absorpciji bližnjega infrardečega sevanja. Voda v vseh agregatnih stanjih (para, tekočina, led) močno absorbira NIR sevanje, kar se uporablja v satelitski meteorologiji za merjenje vsebnosti vodne pare v atmosferi in za razlikovanje med tipi oblakov.
  
  

• Bora - sinoptični vzorci (Bora - Synoptic Patterns): Detajlnejši opis specifičnih sinoptičnih vzorcev (razporeditev tlačnih centrov, frontalnih sistemov), ki so značilni za nastanek bure. Običajno vključujejo močan anticiklon nad Srednjo Evropo ali Balkanom in ciklonsko depresijo nad južnim Jadranom ali Sredozemljem, kar ustvari močan tlačni gradient in hladen zrak, ki se steka proti obali.
  
  

• Brazda toplotne nevihte - vertikalna struktura (Heat Low Trough - Vertical Structure): Podrobnejša razlaga vertikalne strukture brazde toplotne nevihte. Značilna je za dvigovanje toplega, suhega zraka ob tleh, ki se nato dviguje in ob prisotnosti vlage lahko tvori kumulonimbusne oblake v višjih plasteh. Pogosto se ob brazdah razvijejo tudi suhe linije (dry lines), ki so mesta močne konvekcije.

• Barociklonski razvoj (Barocyclonic Development): To je specifičen in nišen izraz, ki se nanaša na razvoj ciklonov, ki so močno pod vplivom baroklinosti. Poudarja dinamične procese, kjer se temperaturni gradienti pretvorijo v kinetično energijo, kar vodi do poglabljanja in intenziviranja ciklonskih sistemov. Uporablja se v naprednih študijah sinoptične meteorologije.
  
  

• Bazna gostota oblakov (Cloud Base Density): Čeprav ni standarden izraz v splošni uporabi, se lahko v zelo specifičnih raziskavah nanaša na gostoto zraka na ravni baze oblakov. Ta parameter vpliva na hitrost vzpona in spuščanja zračnih mas pod oblaki, kar je pomembno pri modeliranju konvekcije in oblakov.
  
  

• Beljenje površine - vpliv na mikroklimo (Surface Albedo - Microclimate Impact): Nadaljevanje koncepta belina površine. Različna belina površin vpliva na lokalno mikroklimo. Na primer, bela streha ali svetla urbana površina bo odsevala več sončnega sevanja in s tem prispevala k nižjim temperaturam zraka v okolici v primerjavi s temnimi površinami, kar je pomembno v urbani meteorologiji in pri blaženju učinka mestnega toplotnega otoka.
  
  

• Biometeorološki faktor stresa (Biometeorological Stress Factor): Specifičen izraz, ki se nanaša na posamezne meteorološke dejavnike (npr. visok UV indeks, močan veter pri nizkih temperaturah, visoka relativna vlaga), ki sami po sebi ali v kombinaciji prispevajo k biometeorološkemu stresu na organizme.
  
  

• Bledo nebo - razlogi (Pale Sky - Causes): Natančnejša razlaga vzrokov za bledo nebo, ki vključuje: Visoka vlaga brez kondenzacije: Prisotnost velike količine vodne pare, ki še ni kondenzirala v oblake, a vseeno razprši svetlobo.Mali delci (Haze): Zelo drobni suhi delci (npr. prah, onesnaževanje, dim), ki so premajhni za oblikovanje oblakov, a vseeno povzročajo optično motnost.Tanki cirusi: Prosojni visoki oblaki, ki prepuščajo sončno svetlobo, vendar jo hkrati razpršijo, kar povzroči bled videz neba in lahko ustvari haloje.
  
  

• Bližnje zaznavanje (Proximity Sensing - meteorološko v raziskavah): V raziskovalne namene se lahko nanaša na uporabo senzorjev, ki so fizično blizu določenega pojava ali površine (npr. senzorji na kmetijskih poljih, v urbanih kanjonih ali na dronom) za zelo podrobne meritve mikroklime in specifičnih meteoroloških parametrov, ki niso zaznavni z oddaljenimi sistemi.
  
  

• Bora - sinoptične klasifikacije (Bora - Synoptic Classifications): Obstajajo različne klasifikacije sinoptičnih situacij, ki vodijo do bure, kot so npr. "ciklonska bora" (povezana s ciklonom nad Jadranom) in "anticiklonska bora" (povezana z visokim tlakom nad celino). Vsaka klasifikacija ima specifične značilnosti glede intenzivnosti in trajanja vetra.
  
  

• Brazda (Trough - kot prehodni pojav za razvoj): Poudarimo, da je brazda pogosto prehodno območje, ki omogoča razvoj vremenskih motenj. Kljub temu, da sama ni izrazita fronta, lahko v njej pride do konvergence zraka in dvigovanja, kar povzroči nastanek oblaka, padavin in celo neviht, ko se premika čez določeno območje.
  
  

• Brzina toka (Flow Velocity - v kontekstu tekočin): Čeprav splošen izraz v fiziki, je v meteorologiji ključen za opis hitrosti gibanja zraka (veter) ali vode (v padavinah, rekah) v atmosferi. Meri se v m/s, km/h ali vozlih in je temelj za razumevanje dinamike atmosfere.
  
  

• Baroklinska nestabilnost - pogoji za rast (Baroclinic Instability - Growth Conditions): Podrobnejša razlaga ključnih meteoroloških pogojev, ki so potrebni za rast baroklinskih nestabilnosti v atmosferi. Ti vključujejo zadosten horizontalni temperaturni gradient, ki je povezan z vertikalnim striženjem vetra, in primerno Coriolisovo silo. Ti pogoji so temelj za razvoj večine sinoptičnih vremenskih sistemov.
  
  

• Bazna plast - diurnalni cikel (Boundary Layer - Diurnal Cycle): Natančnejši pogled na bazno plast atmosfere (PBL), ki poudarja njen izrazit dnevni (diurnalni) cikel. Ponoči je PBL pogosto stabilna in plitvejša zaradi radiacijskega ohlajanja in nastanka inverzij. Podnevi pa se zaradi sončnega segrevanja površine razvije globoka, konvektivna in turbulentna plast, ki se "dviga" skozi dan. Razumevanje tega cikla je ključno za napovedovanje lokalnega vremena in kakovosti zraka.
  
  

• Biometeorološki dejavniki - individualna variabilnost (Biometeorological Factors - Individual Variability): Poudarek na dejstvu, da vpliv biometeoroloških dejavnikov na ljudi ni univerzalen, temveč kaže veliko individualno variabilnost. To pomeni, da različni posamezniki različno reagirajo na iste vremenske pogoje glede na njihovo zdravstveno stanje, starost, spol in genetsko predispozicijo. To je pomembno v medicinski meteorologiji.
  
  

• Blaga zima - ekološke posledice (Mild Winter - Ecological Consequences): Nadaljevanje razlage vplivov blage zime, s poudarkom na ekoloških posledicah. Te lahko vključujejo: Preživetje škodljivcev in bolezni rastlin. Prezgodnje brstenje in cvetenje rastlin, kar jih izpostavi kasnejšim pozebam. Vpliv na populacije živali (npr. neskladje med časom razpoložljivosti hrane in časom razmnoževanja). Zmanjšana količina snega v gorah, kar vpliva na hidrološke cikle in rekreacijo.
  
  

• Bližnje infrardeče sevanje - uporaba v daljinskem zaznavanju (Near-Infrared Radiation - Remote Sensing Applications): Podrobnejša razlaga, kako se bližnje infrardeče sevanje (NIR) uporablja v daljinskem zaznavanju Zemlje in atmosfere s satelitov. NIR podatki so ključni za: Indekse vegetacije (npr. NDVI), ki merijo zdravje in gostoto rastlinstva. Identifikacijo vodnih teles in vsebnosti vlage v tleh. Diferenciacijo med tipi oblakov (npr. vodni proti ledenim oblakom). Merjenje vsebnosti vodne pare v atmosferi.
  
  

• Bora - vzorci vetrnega striženja (Bora - Wind Shear Patterns): Specifična značilnost bure je tudi njeno kompleksno striženje vetra (sprememba hitrosti in/ali smeri vetra z višino) in horizontalno striženje (sprememba vetra čez kratke horizontalne razdalje), ki se pojavljajo na območjih, kjer se spušča hladen zrak. To striženje je lahko nevarno za letalstvo in ustvarja značilne valove in rotorje v zavetrju gora.
  
  

• Brazda (Trough - kot območje konvergence): Za popolno razumevanje: brazda ni le območje nizkega tlaka, ampak je tudi območje konvergence zraka na nižjih višinah (zrak se steka proti osi brazde). Ta konvergenca povzroča dvigovanje zraka, kar je primarni mehanizem za nastanek oblakov in padavin vzdolž brazd.
  
  

• Brzina (Gustiness - v merjenju vetra): Natančnejši pogled na brzino kot merilo variabilnosti hitrosti vetra. Namesto samo povprečne hitrosti vetra, brzina opisuje intenzivnost in pogostost kratkih, močnih sunkov vetra. Meteorološke postaje pogosto merijo tako povprečno hitrost kot tudi maksimalno brzino v določenem časovnem obdobju.
  
  

• Baroklinska konverzija (Baroclinic Conversion): Zelo specifičen izraz v dinamični meteorologiji, ki opisuje proces pretvorbe potencialne energije (ki izvira iz temperaturnih gradientov v baroklini atmosferi) v kinetično energijo gibanja zraka. Ta konverzija je ključna za poganjanje in vzdrževanje ciklonskih sistemov v zmernih zemljepisnih širinah in je pomemben koncept v energetiki atmosfere.
  
  

• Bazna plast - stabilnost (Boundary Layer - Stability): Natančnejša opredelitev stabilnosti bazne plasti. Stabilnost je ključni dejavnik, ki določa, kako se zrak meša vertikalno. Stabilna bazna plast (npr. ponoči ali nad hladno površino) zavira vertikalno mešanje in lahko povzroči zadrževanje onesnaževal. Nestabilna bazna plast (npr. podnevi nad segreto površino) pa omogoča intenzivno vertikalno mešanje in razprševanje.
  
  

• Belina oblakov - regionalne variacije (Cloud Albedo - Regional Variations): Poudarek na dejstvu, da se belina oblakov ne razlikuje le glede na tip in debelino oblaka, ampak tudi regionalno. Na primer, oblaki nad oceani imajo lahko drugačen albedo kot tisti nad celinami zaradi različnih tipov in koncentracij aerosolov, ki delujejo kot kondenzacijska jedra. To je pomembno v podnebnih raziskavah.
  
  

• Biometeorološki model (Biometeorological Model): Matematični ali računalniški model, ki simulira medsebojno delovanje med meteorološkimi dejavniki in biološkimi sistemi. Ti modeli se uporabljajo za napovedovanje, kako bodo spremembe v temperaturi, padavinah ali vetru vplivale na rast pridelkov, širjenje bolezni, zdravje ljudi ali vedenje živali.
  
  

• Blaga fronta (Mild Front): Neformalen izraz, ki opisuje frontalni sistem (npr. hladno ali toplo fronto), ki prinaša le zmerne spremembe vremena (lahke padavine, majhen padec temperature, zmeren veter) in ne povzroča ekstremnih ali nevarnih pojavov. Pogosto se uporablja v laični napovedi.
  
  

• Bližnje zaznavanje - terestrično (Proximity Sensing - Terrestrial): Aplikacija bližnjega zaznavanja na tleh. To vključuje uporabo senzorjev, ki so nameščeni na fiksnih točkah na kopnem (npr. v tleh, na visokih stolpih, na zgradbah) za zelo podrobne meritve mikroklime, tokov zraka v urbanih kanjonih ali interakcij med rastlinami in atmosfero v kmetijstvu.
  
  

• Bora - sinoptični vpliv (Bora - Synoptic Influence): Poleg samega lokalnega vetra, bora vpliva tudi na širšo sinoptično situacijo. Njen močan veter lahko lokalno okrepi tlačne gradiente, vpliva na gibanje manjših ciklonov nad Jadranom in prispeva k sušenju zraka v regiji.
  
  

• Brazda visokega tlaka - stabilnost (Ridge of High Pressure - Stability): Natančnejša razlaga, da je brazda visokega tlaka značilna po izraziti atmosferski stabilnosti. Zrak se v njej spušča (subsidenca), kar preprečuje nastanek oblakov in padavin, saj se pri spuščanju zrak segreva in se njegova relativna vlaga zmanjšuje. Povezana je z lepim in stabilnim vremenom.
  
  

• Brzina toka zraka (Air Flow Velocity): Splošen izraz za hitrost gibanja zraka, torej vetra. Pomembno je poudariti, da se ta hitrost meri v treh dimenzijah (horizontalno in vertikalno) in je ključna za razumevanje prenosa toplote, vlage in gibalne količine v atmosferi.
  
  

• Balonsko sondiranje - uporaba v raziskavah (Balloon Sounding - Research Applications): Poleg rutinskih meteoroloških napovedi se balonsko sondiranje pogosto uporablja v specializiranih atmosferskih raziskavah. S tem se preučujejo specifični pojavi, kot so nevihtne celice, vpliv reliefa na veter, ali procesi v zgornji troposferi. Ti podatki so ključni za potrjevanje in izboljšanje numeričnih modelov.
  
  

• Baroklinost in vremenski sistemi (Baroclinicity and Weather Systems): Poudarek na tem, kako baroklinost ni le teoretični koncept, ampak je temeljna gonilna sila za nastanek in razvoj večine sinoptičnih vremenskih sistemov v zmernih zemljepisnih širinah, vključno s ciklonami, anticiklonami in frontalnimi sistemi. Razumevanje baroklinosti je bistveno za napovedovanje dinamike vremena.
  
  

• Bazna plast - turbulenca (Boundary Layer - Turbulence): Natančnejša opredelitev turbulence znotraj bazne plasti atmosfere. Turbulenca, ki jo povzročajo trenje s površino in konvekcija, je ključna za vertikalni prenos toplote, vlage in gibalne količine med površino in prosto atmosfero. Vpliva na razprševanje onesnaževal in oblačnost.
  
  

• Belina (Albedo) - vpliv na globalno podnebje (Albedo - Global Climate Impact): Poudarek na albedu kot ključnem dejavniku v Zemljinem podnebnem sistemu. Spremembe v belini velikih površin (npr. taljenje polarnih ledenih pokrovov, krčenje gozdov) pomembno vplivajo na količino sončnega sevanja, ki ga Zemlja absorbira, in s tem na globalne temperature ter podnebne spremembe.
  
  

• Biometeorološki vplivi - dolgoročni (Biometeorological Impacts - Long-term): Poleg kratkoročnih vplivov vremena, biometeorologija preučuje tudi dolgoročne vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi, ekosisteme in kmetijstvo. To vključuje širjenje bolezni, spremembe v kmetijskih pridelkih in selitvene vzorce živali.
  
  

• Blagodejen veter (Gentle Breeze/Benign Wind): Neformalen izraz za veter z majhno do zmerno hitrostjo, ki je prijeten in ne povzroča nelagodja ali škode. Takšen veter je pogosto povezan z lepim in stabilnim vremenom.
  
  

• Bližnje zaznavanje - pasivno in aktivno (Proximity Sensing - Passive and Active): Za popolno razumevanje: Bližnje zaznavanje lahko poteka pasivno (merjenje naravno oddanega ali odbitega sevanja, npr. s termovizijskimi kamerami za merjenje površinske temperature) ali aktivno (oddajanje lastnega signala in merjenje njegovega odboja, npr. z lidarji za merjenje profilov vetra v bazni plasti).
  
  

• Bora - nevarnosti za promet (Bora - Traffic Hazards): Specifične nevarnosti, ki jih burja predstavlja za promet v Sloveniji, so izjemne. To vključuje prevračanje tovornjakov in avtobusov, omejitve prometa na avtocestah (zlasti A1 pri Senožečah in Nanosa), zapiranje pristanišč in prekinitev ladijskega prometa. Meteorološka opozorila so ključna za upravljanje prometa.
  
  

• Brazda toplotne nevihte - dinamika (Heat Low Trough - Dynamics): Podrobnejša razlaga dinamičnih procesov, ki se odvijajo v brazdi toplotne nevihte. To vključuje termalno konvekcijo (dvigovanje zraka zaradi segrevanja), ki je pogosto sprožilni dejavnik za nastanek konvektivnih neviht. Brazda deluje kot "žleb" za dvigovanje toplega, nestabilnega zraka.
  
  
  
  Slovar meteoroloških izrazov
  
  C
  
  

• C (Celsius): Enota za merjenje temperature po Celzijevi temperaturni lestvici. V meteorologiji, še posebej v Evropi in večini sveta (razen ZDA), je Celzijeva lestvica standardna za podajanje temperatur zraka, površinskih temperatur in temperatur padavin (npr. taljenja snega). Ledišče vode je pri 0°C, vrelišče pa pri 100°C.
  
  
  

• Cirus (Cirrus - Ci): Visoki, tanki, beli oblaki, sestavljeni iz ledenih kristalov. Pojavljajo se v obliki nežnih pramenov, niti ali kopastih oblačkov, pogosto s pernatim videzom. Nahajajo se na višinah nad 6.000 metrov in so običajno znak lepega vremena, čeprav lahko včasih napovedujejo spremembo vremena, če se zgostijo v cirostratuse. So eden od desetih osnovnih tipov oblakov.
  
  
  

• Cirokumulus (Cirrocumulus - Cc): Visoki, tanki, beli oblaki, sestavljeni iz ledenih kristalov. Pojavljajo se v obliki majhnih, zaobljenih, pogosto valovitih grudic ali reber, ki so med seboj ločene ali spojene. Spominjajo na "ovčice" in se nahajajo na podobnih višinah kot cirusi. Njihova prisotnost običajno ne prinaša padavin, lahko pa so znak prihajajoče spremembe vremena.
  
  
  

• Cirostratus (Cirrostratus - Cs): Visoki, prosojni, beli oblaki, sestavljeni iz ledenih kristalov, ki prekrivajo velik del neba in so pogosto tako tanki, da skoznje sije sonce ali luna. Njihova značilnost je, da pogosto povzročajo haloje okoli sonca ali lune. Lahko napovedujejo približevanje tople fronte in morebitne padavine.
  
  
  

• Ciklon (Cyclone): Območje nizkega zračnega tlaka, okoli katerega zrak na severni polobli kroži v smeri nasprotni smeri urinega kazalca (in v smeri urinega kazalca na južni polobli). Cikloni so povezani z dvigajočim zrakom, oblačnostjo, padavinami in spremenljivim vremenom. So ključni element sinoptične meteorologije in pogosto povezani s frontami.
  
  
  

• Ciklonalna aktivnost (Cyclonic Activity): Splošen izraz, ki opisuje pogostost in intenzivnost nastajanja in gibanja ciklonov v določenem območju. Močna ciklonalna aktivnost pomeni pogoste nevihte, depresije in spremenljivo vreme.
  
  
  

• Ciklonska depresija (Cyclonic Depression): Drug izraz za ciklon ali območje nizkega zračnega tlaka. Depresija se pogosto nanaša na manj intenziven ciklonski sistem v primerjavi z močnim tropskim ciklonom ali orkanom.
  
  
  

• Ciklonska cirkulacija (Cyclonic Circulation): Rotacijski vzorec zračnega toka okoli centra nizkega tlaka, ki je na severni polobli v smeri nasprotni smeri urinega kazalca. Ta cirkulacija je ključna za transport vlage in toplote v atmosferi in za razvoj vremenskih sistemov.
  
  
  

• Ciklonski veter (Cyclonic Wind): Veter, ki piha okoli centra ciklona. Smer vetra je odvisna od hemisfere in je vedno usmerjena proti centru nizkega tlaka, kar povzroči spiralno gibanje zraka navznoter in navzgor.
  
  
  

• Cvetni prah (Pollen): Mikroskopski delci, ki jih sproščajo rastline za opraševanje. V meteorologiji je cvetni prah pomemben kot aerosol, ki vpliva na kakovost zraka in je glavni vzrok za sezonske alergije. Meteorologi pogosto napovedujejo koncentracijo cvetnega prahu v zraku, kar je del biometeorologije.

• Celica (Cell - meteorološka): Samostojna, ločena enota konvekcije v ozračju, ki tvori določen oblaki ali nevihto. Nevihta je pogosto sestavljena iz ene ali več celic, ki se razvijajo, dosegajo zrelost in nato razpadajo. Termini, kot so "posamezna celica", "multicelularna nevihta" ali "supercelica", opisujejo različne organizacije nevihtnih celic.
  
  
  

• Celinski zrak (Continental Air): Zračna masa, ki izvira iz kopnih površin. Značilnosti celinskega zraka so ponavadi nizka vlažnost in bolj ekstremne temperature (bodisi zelo hladen pozimi ali zelo vroč poleti), saj kopno nima toplotne inercije, kot jo ima voda.
  
  
  

• Celzijeva lestvica (Celsius Scale): Temperaturna lestvica, poimenovana po švedskem astronomu Andersu Celsiusu. V meteorologiji, še posebej v Evropi (tudi v Sloveniji) in večini sveta, je standardna za podajanje temperatur zraka, površinskih temperatur in temperatur padavin. Ledišče vode je pri 0°C, vrelišče pa pri 100°C.
  
  
  

• Centralni tlak (Central Pressure): Vrednost zračnega tlaka v samem središču ciklona (nizkega tlaka) ali anticiklona (visokega tlaka). Nižji kot je centralni tlak v ciklonu, močnejši je sistem in močnejši so vetrovi, ki ga spremljajo. Pri anticiklonu višji centralni tlak pomeni močnejši in bolj stabilen sistem.

• Ciklično nihanje (Cyclic Fluctuation): Ponovljive, periodične spremembe v meteoroloških parametrih ali vremenskih pojavih skozi določeno časovno obdobje. To so lahko dnevna nihanja temperature, letni cikli padavin (npr. monsuni) ali dolgoročnejša podnebna nihanja (npr. El Niño-južna oscilacija).
  
  
  

• Ciklonski pas (Cyclonic Belt): Geografsko območje, kjer je ciklonska aktivnost še posebej pogosta in izrazita. Takšni pasovi so na primer v zmernih zemljepisnih širinah, kjer se cikloni nenehno razvijajo in gibljejo.
  
  
  

• Ciklonska spirala (Cyclonic Spiral): Značilni vzorec oblaka ali vetra okoli centra ciklona, ki se vije v spiralo proti središču nizkega tlaka. Ta spirala je jasno vidna na satelitskih posnetkih in kaže na kroženje zraka navznoter in navzgor.
  
  
  

• Ciklonska tropska nevihta (Cyclonic Tropical Storm): Drug izraz za tropsko nevihto, ki je organiziran sistem močnih neviht z določeno ciklonsko cirkulacijo in trajnimi vetrovi določene hitrosti (med 63 in 118 km/h). Je stopnja pred orkani/tajfuni.
  
  
  

• Climatron (Klimatron): Posebej zasnovana naprava ali prostor, ki omogoča nadzorovano simulacijo različnih podnebnih pogojev. Uporablja se v rastlinski fiziologiji, agronomiji in ekoloških raziskavah za preučevanje vpliva podnebja na rast in razvoj organizmov.
  
  
  

• Coriolisova sila (Coriolis Force): Navidezna sila, ki deluje na gibajoče se objekte (vključno z zrakom in vodo) zaradi rotacije Zemlje. Ta sila odklanja gibajoče se objekte v desno na severni polobli in v levo na južni polobli. Je ključna za smer vetra okoli območij visokega in nizkega tlaka in vpliva na oceanske tokove.
  
  
  

• Cumulonimbus (Kumulonimbus - Cb): Velik, vertikalno razvit, pogosto nevihtni oblak, ki sega od nizkih višin do visoke troposfere (do 12 km ali več). Povezan je z močnimi padavinami (dež, toča, sneg), nevihtami, gromom, strelo in močnimi sunki vetra. Ima značilno nakovalo obliko na vrhu in je najnevarnejši tip oblaka.
  
  
  

• Celinska klima (Continental Climate): Vrsta klime, ki je značilna za notranjost velikih kopenskih mas, daleč od vpliva morja. Zanjo so značilne velike letne temperaturne amplitude (zelo vroča poletja in zelo mrzle zime) ter pogosto manj padavin kot v obalnih regijah. Primer je vzhodna Slovenija ali srednja Evropa.
  
  
  

• Celovitost podatkov (Data Integrity): V meteorologiji se nanaša na zanesljivost in točnost meteoroloških podatkov. Zagotavljanje celovitosti podatkov je ključnega pomena za natančne vremenske napovedi, podnebne analize in raziskave, saj preprečuje napake in nepopolnosti v meritvah.
  
  
  

• Ciklično gibanje (Cyclic Movement): Ponovljivo, periodično gibanje v atmosferi ali hidrosferi. To lahko vključuje dnevni cikel vetra (npr. morski in kopenski veter), sezonske spremembe zračnih mas ali dolgoročnejše podnebne cikle, kot so El Niño ali La Niña.
  
  
  

• Ciklonska fronta (Cyclonic Front): Neformalen izraz, ki se včasih uporablja za opis fronte, ki je povezana s ciklonskim sistemom. Vsak ciklon ima ponavadi vsaj eno toplo in eno hladno fronto, ki sta del njegovega splošnega ciklonskega kroženja.
  
  
  

• Ciklonska nevihta (Cyclonic Storm): Splošen izraz za nevihto, ki je del ciklonskega sistema. To lahko vključuje ekstratropske ciklone (ki prinašajo široka območja padavin in vetra) ali celo tropske ciklone (hurikane, tajfune), ki so organizirani okoli centra nizkega tlaka.
  
  
  

• Ciklonski veter - geografske značilnosti (Cyclonic Wind - Geographical Characteristics): Veter, ki piha v ciklonskem sistemu, ima smer, ki je vplivana tako s tlakom kot s Coriolisovo silo. Na severni polobli se zrak vrti v nasprotni smeri urinega kazalca okoli centra nizkega tlaka, kar povzroči, da vetrovi na privetrni strani ciklona piha z ene smeri (npr. vzhodni), na drugi pa z druge (npr. zahodni).
  
  
  

• Climatonics (Klimatonika): Razmeroma nov in interdisciplinaren termin, ki se nanaša na znanost o podnebni inovaciji ter tehnologijah za obvladovanje podnebnih sprememb. Združuje elemente meteorologije, okoljskega inženiringa, energetike in ekonomije.
  
  
  

• Convection (Konvekcija): Proces prenosa toplote in snovi v tekočini (vključno z zrakom) z gibanjem same tekočine. V meteorologiji se nanaša na vertikalno gibanje zraka, pri katerem se topel, manj gost zrak dviguje, hladen, gostejši zrak pa spušča. Konvekcija je primarni mehanizem za nastanek kumulusnih oblakov, neviht in vertikalnih zračnih tokov.
  
  
  

• Convective Available Potential Energy (CAPE - Razpoložljiva konvektivna potencialna energija): Ključen meteorološki parameter, ki meri količino energije, ki je na voljo za konvekcijo in razvoj neviht. Višje vrednosti CAPE kažejo na večji potencial za močne vzgornje tokove, visoke oblake in intenzivne nevihte. Meri se v joulih na kilogram (J/kg).
  
  
  

• Convective inhibition (CIN - Konvektivna inhibicija): Parameter, ki meri količino energije, ki je potrebna za dvig zračne mase od površine do nivoja proste konvekcije. CIN predstavlja "pregrado", ki preprečuje razvoj konvekcije. Visoka CIN pomeni, da je potrebna močna sprožitev (npr. fronta, orografija), da se premaga stabilnost in sproži nevihte.
  
  
  

• Convective storm (Konvektivna nevihta): Splošen izraz za nevihto, ki nastane zaradi konvekcije (dvigovanja toplega zraka). Te nevihte so lahko izolirane ali se pojavljajo v skupinah in so pogosto povezane z močnimi padavinami, gromom, strelo, točo in močnimi sunki vetra.

• Celinski greben (Continental Ridge): Območje visokega zračnega tlaka ali greben, ki se razprostira nad celinskim območjem. Ti grebeni so pogosto povezani s stabilnim in suhim vremenom, saj prinašajo spuščanje zraka (subsidenco) in razprševanje oblakov. Njihova prisotnost lahko vpliva na prehodnost frontalnih sistemov.
  
  
  

• Centralna meteorološka postaja (Central Meteorological Station): Glavna meteorološka postaja v določenem omrežju ali regiji, ki je odgovorna za zbiranje, obdelavo in distribucijo meteoroloških podatkov. Ponavadi je opremljena z najsodobnejšo opremo in jo upravlja nacionalna meteorološka služba (v Sloveniji je to Agencija RS za okolje – ARSO).
  
  
  

• Ciklično podnebje (Cyclical Climate): Nanaša se na podnebne vzorce, ki se ponavljajo v določenih, pogosto nepravilnih časovnih intervalih. Primer so oceanska nihanja (kot je El Niño-južna oscilacija – ENSO), ki imajo globalne meteorološke in podnebne vplive. Preučevanje cikličnega podnebja je ključno za dolgoročno napovedovanje in razumevanje podnebnih sprememb.
  
  
  

• Ciklon, odrezan od toka (Cut-off Cyclone): Ciklon (območje nizkega tlaka), ki se je ločil od glavnega toka zahodnih vetrov v zgornji troposferi in ostaja stacionaren ali se premika zelo počasi. Ti odrezani cikloni lahko povzročijo dolgotrajno slabo vreme, obilne padavine in nevihte v določenem območju, saj zrak ni odplaknjen s splošno cirkulacijo.
  
  
  

• Ciklonska lestev (Cyclonic Ladder - žargonski izraz): Včasih se uporablja kot žargonski izraz med meteorologi za opis zaporedja ciklonov, ki se v določenem obdobju (npr. znotraj ene zračne mase) premikajo drug za drugim, pogosto vzdolž iste poti, kar prinaša ponavljajoča se obdobja slabega vremena.
  
  
  

• Časovni zamik (Time Lag - meteorološki): Časovna zakasnitev med vzrokom in učinkom v atmosferskih procesih. Primer je časovni zamik med maksimalnim sončnim sevanjem (okoli poldneva) in maksimalno dnevno temperaturo (običajno v poznih popoldanskih urah) ali zamik med padavinami in povečanjem vodostaja rek. Razumevanje časovnega zamika je ključno za natančno napovedovanje.
  
  
  

• Centralna točka rosišča (Central Dew Point): Nanaša se na vrednost rosišča (temperatura, pri kateri zrak postane nasičen z vlago in se začne kondenzacija) v središču določenega zračnega masnega sistema. Visoko rosišče v centru nizkega tlaka pomeni veliko razpoložljive vlage za padavine in nevihte.
  
  
  

• Convective storm outflow (Izliv konvektivne nevihte): Hladen, gost zrak, ki se širi navzven od baze nevihte, potem ko ga ohladijo padavine (dež, toča) in izhlapevanje. Ta izliv lahko ustvari izlivno fronto ali gust fronto, ki lahko sproži nastanek novih nevihtnih celic v sosednjih območjih.
  
  
  

• Ciklogeneza (Cyclogenesis): Proces nastajanja ali intenziviranja ciklona (območja nizkega zračnega tlaka). Ciklogeneza je eden od temeljnih procesov v dinamični meteorologiji in jo pogosto sprožijo interakcije med temperaturnimi gradienti, zračnimi masami in valovi v zgornjih plasteh atmosfere.
  
  
  

• Ciklonska ločitev (Cyclonic Separation): V splošnem pomenu se nanaša na proces, pri katerem se del ciklonskega vrtinca ali območja nizkega tlaka loči od glavnega sistema, kar lahko ustvari manjši, lokalni sistem ali prispeva k odrezanemu ciklonu.

• Celinska fronta (Continental Front): Včasih uporabljen izraz za fronto, ki se razvije ali premika izrazito nad celinskim območjem, kjer so značilnosti zračnih mas pod močnim vplivom kopnega (npr. zelo suh zrak). Takšne fronte lahko imajo drugačne lastnosti in se obnašajo drugače kot morske fronte ali tiste, ki prečkajo ocean.
  
  
  

• Centralna toplotna anomalija (Central Thermal Anomaly): Nanaša se na območje v središču določenega vremenskega sistema ali zračne mase, kjer je temperatura bistveno višja ali nižja od povprečja za to območje in čas. Primer je toplo jedro ciklona ali hladno jedro anticiklona.
  
  
  

• Ciklonska analiza (Cyclonic Analysis): Podrobna študija in razčlenitev ciklonskega sistema (nizkega tlaka) z uporabo sinoptičnih kart, satelitskih posnetkov, radarskih podatkov in vertikalnih sondiranj. Cilj je razumeti strukturo ciklona, njegovo intenzivnost, gibanje in vpliv na vreme.
  
  
  

• Ciklonski pas (Cyclonic Belt): Geografsko območje na Zemlji, kjer je pojavnost in intenzivnost ciklonov statistično največja. Sem spadajo npr. pasovi v zmernih širinah, kjer se formirajo ekstratropski cikloni, ali pasovi tropskih ciklonov v določenih oceanih.
  
  
  

• Ciklonska spirala (Cyclonic Spiral): Značilni vzorec oblaka ali vetra, ki se vije v spiralo proti centru nizkega tlaka v ciklonu. Ta spiralna struktura je pogosto jasno vidna na satelitskih posnetkih in je posledica Coriolisove sile in gibanja zraka proti centru, kjer se zrak dviga.
  
  
  

• Cisterna (Cistern): V hidrometeorologiji se lahko nanaša na podzemni rezervoar ali zbirno posodo za deževnico. Zbiranje in shranjevanje deževnice je pomemben del upravljanja z vodnimi viri, še posebej v regijah, kjer so padavine neenakomerno porazdeljene.
  
  
  

• Climatology (Klimatologija): Znanost, ki preučuje podnebje – dolgoročno povprečno stanje atmosfere v določenem območju. Vključuje analizo meteoroloških podatkov (temperatura, padavine, veter, vlaga) skozi daljša časovna obdobja, da se identificirajo podnebni vzorci, variabilnosti in spremembe.
  
  
  

• Cloud Seeding (Sejanje oblakov): Tehnika geoinženiringa ali spremenjene vremenske modifikacije, pri kateri se v oblake vbrizgajo snovi (npr. srebrov jodid, suhi led), ki delujejo kot kondenzacijska jedra ali jedra za zmrzovanje. Cilj je povečati količino padavin (dežja ali snega) ali preprečiti nastanek toče z ustvarjanjem več, manjših ledenih kristalov.
  
  
  

• Coastal Fog (Obalna megla): Megla, ki se razvije ob obalnih območjih, pogosto zaradi gibanja toplega, vlažnega zraka nad hladno morsko površino (advekcijska megla) ali zaradi dvigovanja vlažnega zraka preko obalnih vzpetin. Obalna megla lahko močno zmanjša vidljivost in vpliva na promet.
  
  
  

• Cold Air Advection (Advekcija hladnega zraka): Proces, pri katerem se hladen zrak premika v določeno regijo, kar povzroči padec temperature. To je pomemben meteorološki proces, ki vpliva na temperaturno bilanco in lahko sproži nastanek oblakov ali padavin, še posebej, če je zrak vlažen.

• Cloud base (Baza oblaka): Najnižja točka v ozračju, kjer se začnejo tvoriti oblaki. Določena je s temperaturo rosišča in je ključna za letalstvo (višina oblakov) in razumevanje vertikalnih procesov v atmosferi.
  
  
  

• Cloud deck (Oblačna odeja/plast): Razmeroma enakomerna in neprekinjena plast oblakov, ki prekriva široko območje, pogosto brez vidnih prekinitev. Primer so široke plasti stratusnih ali stratocumulusnih oblakov, ki lahko prekrivajo celo državo.
  
  
  

• Cloud height (Višina oblaka): Vertikalna razdalja od zemeljske površine do baze oblaka ali vrha oblaka. Meri se z različnimi metodami, vključno z vizualnimi opazovanji, balonskimi sondiranji in lidarji. Pomembna je za letalsko meteorologijo in določanje stabilnosti ozračja.
  
  
  

• Cloud street (Oblačna ulica): Vzporedne, pogosto dolge in ozke črte kumulusnih ali stratocumulusnih oblakov, ki nastanejo v določenih pogojih striženja vetra v bazni plasti atmosfere. Kažejo na organizirane vzorce konvekcije in dvižnih/spuščajočih tokov.
  
  
  

• Coalescence (Koalescenca): Proces, pri katerem se manjše kapljice vode v oblakih ali dežne kaplje med seboj združujejo in tvorijo večje kapljice. To je ključen mehanizem za rast dežnih kapelj in s tem za nastanek padavin, še posebej v toplih oblakih (kjer ni ledu).
  
  
  

• Coastal Plain (Obalna ravnina): Geografsko območje ravne ali rahlo valovite pokrajine ob obali. Meteorološke značilnosti obalnih ravnin so močno pod vplivom morja, kar vključuje morski veter, obalno meglo in zmernejše temperature v primerjavi z notranjostjo.
  
  
  

• Cold front (Hladna fronta): Meja med toplo in hladno zračno maso, kjer hladen zrak potiska topel zrak in ga dviguje. Povezana je s hitrimi spremembami vremena, padecem temperature, močnimi padavinami, nevihtami in močnimi sunki vetra. Na sinoptičnih kartah je označena z modro črto in modrimi trikotniki.
  
  
  

• Cold wave (Hladni val): Obdobje izjemno nizkih temperatur, ki so bistveno nižje od običajnih za določen čas v letu in regijo. Hladni valovi lahko povzročijo zmrzovanje, poškodbe pridelkov in so nevarni za zdravje.
  
  
  

• Convective cloud (Konvektivni oblak): Oblak, ki se razvije kot posledica konvekcije (dvigovanja toplega zraka) v atmosferi. Najpogostejši primeri so kumulusni in kumulonimbusni oblaki. Ti oblaki so pogosto povezani z lokalnimi padavinami in nevihtami.
  
  
  

• Crest (Grebenski val/vrh): V meteorologiji se lahko nanaša na vrh atmosferskega vala ali na vrh grebena visokega zračnega tlaka. Ta greben predstavlja območje najvišjega tlaka znotraj anticiklonskega sistema in je povezan z stabilnim, jasnim vremenom.