Posvet o vročinskih valovih

Objavljamo datoteke predstavitev s strokovne delavnice na temo vročinskih valov, ki sta jo skupaj organizirala Slovensko meteorološko društvo in Agencija RS za okolje. Delavnica je potekala v prostorih agencije 31. marca 2017.

V meteorologiji spremljajo ekstremne temperaturne razmere in vročinske valove z različnimi kazalci. Enotnega kazalca za spremljanje vročine na svetovni ravni ni, ker je pri tem odločilen uporabniški vidik. Na vročino se tako ljudje kot ostali živi svet ter tudi kulturna krajina do neke mere lahko prilagodijo. Sposobnost prilagodljivosti pa je različna, zato so tudi kazalci za spremljanje vročine prilagojeni različnim ciljnim skupinam.

Tudi v Sloveniji zaradi redke ogroženosti zaradi vročine v preteklih desetletjih še ni definiran enoten kazalec za spremljanje vročine. Vročinski valovi v preteklem desetletju in grožnje vročinskih valov v prihodnosti pa nas silijo k definiciji kazalca (ali več teh), s katerim bi lahko spremljali vročino na državni ravni. Enotna definicija je pomembna tako za opozarjanje na vročino, kot za spremljanje značilnosti ekstremnih temperaturnih razmer ter pripravo ustreznih ukrepov prilagajanja.

V zadnjem desetletju je huda in dolgotrajna vročina v poletnih mesecih tudi v Sloveniji postala preč problem. Zelo znan je primer poletja 2003, ko so hudi in dolgotrajni vročini v zahodni in srednji Evropi pripisali več kot deset tisoč smrtnih primerov. Slovenijo je takrat prizadel eden močnejših vročinskih valov. V naslednjih letih so se ti valovi večkrat ponovili. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V času vročinskih valov se je povečalo število umrlih. V letu 2013 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Podnebni scenariji kažejo, da se bosta jakost in dolžina vročinskih valov v prihodnosti še stopnjevali, kar pomeni resno grožnjo z vidika javnega zdravja in kmetijske pridelave. Na znanstvenem posvetu smo pregledali zgodovino spremljanja ekstremne vročine v Sloveniji, njene vplive in posledice.

Za oblikovanje priporočil je bila imenovana delovna skupina.

Dnevni red

Tanja Cegnar, ARSO: Kdaj so vročinski valovi postali javnozdravstveni problem?

Neža Ključevšek, ARSO: Pregled kazalcev za spremljanje vročine

Jožef Roškar, ARSO, DMCSEE: Poskusno spremljanje in napovedovanje vročinskih valov z dvema kazalcema s pomočjo meteoroloških modelov

Janez Markošek, ARSO: Operativni proces opozarjanja ob visokih temperaturah zraka

Simona Perčič, NIJZ: Analiza povezanosti med umrljivostjo in vročinskimi valovi v Sloveniji

Tjaša Pogačar, BF: Obravnava vročinskih valov na Biotehniški fakulteti v okviru projekta Heat-Shield

Razprava in oblikovanje zaključkov