Taljenje ledu

Rekordno taljenje ledu na Grenlandiji poleti 2012

Gregor Vertačnik, Slovensko meteorološko društvo, Avgust 2012

Uvod

Letošnja talilna sezona je bila na Grenlandiji izjemna. Priča smo bili rekordnim temperaturam, nenavadno obsežnemu površinskemu taljenju ledenega pokrova in nastanku velike ledene gore na severu otoka. Tako satelitske kot prizemne meritve nedvoumno kažejo, da se Grenlandija v zadnjih desetletjih ogreva, zato novice o rekordnem taljenju pravzaprav niti niso tako presenetljive. V zadnjih 50 letih se je Grenlandija ogrela za približno 2 °C, sever dežele nekoliko bolj in jug nekoliko manj. Meritve satelitskega para GRACE so pokazale, da se masa ledenega pokrova vse hitreje zmanjšuje, kar se sklada z opaženimi podnebnimi spremembami (slika 1).

Slika 1. Letna masna bilanca grenlandskega ledenega pokrova (Gt/leto) na podlagi različnih vrst meritev. Lepo je vidno pospešeno izgubljanje mase v zadnjih dveh desetletjih. Vir:

http://www.skepticalscience.com/images/Greenland_ice_loss.gif (http://www.nature.com/ngeo/journal/v3/n6/abs/ngeo845.html)

Velika ledena gora

V avgustu 2010 smo bili priča ogromni ledeni gori z ledenika Petermann na severu Grenlandije. Ledeni kos velikosti 260 km2, je v morje odnesel desetino ledenikove mase. Po razpadu 600 km2 velikega območja ledene police Ward Hunt na severu Kanade leta 1962, je bil to največji tovrstni dogodek na Arktiki. Ob odlomu ledene gore avgusta 2010 se je na ledeniku Petermann že jasno videla daljša prečna razpoka, ki je nakazovala na novo lomljenje ledenika v naslednjih letih. Do tega je prišlo 16. julija 2012, ko se je odlomil kos velikosti 130 km2 (slika 2). Čelo ledenika se je tako v dveh letih pomaknilo močno nazaj in vsaj zadnjih 150 letih ni bilo tako daleč od odprtega morja. V kolikšni meri sta bili nedavni ledeni gori s tega ledenika posledica podnebnih sprememb bodo pokazale raziskave in meritve v naslednjih letih.

Slika 2. Ledena gora, ki se je sredi julija odlomila od ledenika Petermann. Vir: NASA Earth Observatory (Jesse Allen in Robert Simmon) http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=78648

Rekordno površinsko taljenje

Že ob koncu maja je v srednje in višje ležečih predelih ledenega pokrova albedo oziroma svetlobna odbojnost močno upadel (slika 3). Na teh območjih je bil albedo v naslednjih treh mesecih večino časa rekordno nizek. Najmanj svetla je bila površina ledu sredi julija, v višjih predelih za 8 odstotnih točk manj kot v povprečju obdobja 2000-2011. V prvi polovici avgusta se je z ohladitvijo in tudi s sneženjem svetlobna odbojnost naglo povečala, a je še vedno ostala daleč pod normalno vrednostjo za ta letni čas.

Slika 3. Povprečni albedo ledenega pokrova Grenlandije v območju od 0 do 3200 m nad morjem. Vir: Bryd Polar Research Center, 29. 8. 2012

Taljenje je bilo najobsežnejše in najmočnejše sredi julija, ob izjemno visokih temperaturah in sončnem vremenu. Na postaji Summit Camp v notranjosti, 3200 m nad morjem, se je temperatura večkrat povzpela nad ledišče, vse tja do 3,6 °C 16. julija. Meritve od leta 1987 dalje kažejo, da je bilo to najtoplejše večdnevno obdobje in da se zgolj vsakih nekaj let temperatura za dan ali dva dvigne nad ničlo. Satelitske meritve so pokazale, da se je 12. junija sneg oziroma led talil na kar 97 % površine ledenega pokrova. Zadnje podobno taljenje se je zgodilo davnega leta 1889, v zadnjih dveh tisočletjih pa je bilo nekaj tovrstnih dogodkov. Morda je bil albedo ledenega pokrova celo najnižji po letu 1150 (slika 4). Sezonsko taljenje je že v začetku avgusta doseglo nov rekord, saj je indeks, ki združuje površino in trajanje taljenja, presegel prej rekordno sezono 2010.

Slika 4. Rekonstrukcija časovnega poteka temperature snega v preteklih 4000 letih in temperatura zraka v preteklih 170 letih na postaji Summit v notranjosti Grenlandije. Opazimo lahko splošen padajoč trend v zadnjih tisočletjih in naglo ogrevanje po »mali ledeni dobi«, od okoli leta 1800 dalje.

Močno taljenje je za seboj hitro pustilo vidne posledice. Hudourniške vode z ledenika Russell so v kraju Kangerlussuaq odnesle most. S pretokom 3500 m3/s, je bil prejšnji rekord presežen za 100 %.

Slika 5. Močno poletno taljenje je odstrlo starejši led in povzročilo nastanek številnih jezer, ki so sicer običajen poletni pojav na zahodnem robu ledenega pokrova. V zgornjem delu slike je ledenik Jakobshavn, skozi katerega gre približno 7 % vsega grenlandskega ledu, ki se steka z ledenega pokrova proti morju. Vir: NASA Earth Data

Sklepne misli

V zadnjih nekaj letih Grenlandija letno izgubi 200–300 gigaton ledu, kar se zrcali tudi v dvigu morske gladine za nekaj desetink milimetra letno. V prihodnosti pričakujemo vse hitrejše taljenje in ledeni pokrov bi se lahko popolnoma stalil že v nekaj stoletjih. To bi dvignilo morsko gladino po vsem svetu za 6–7 metrov. Povečana dinamika taljenja ledenega pokrova Grenlandije v zadnjih letih je eden najbolj jasnih znakov antropogenih podnebnih sprememb. V naslednjih letih bomo skoraj zanesljivo priča še kakšnemu bolj izjemnemu dogodku, že zdaj pa lahko zaključimo, da »zelena dežela« podobno kot v časih Vikingov spet hitro spreminja svoj videz. A tokrat se ne ohlaja, temveč pregreva.

Viri:

GISS Surface Temperature Analysis (GISTEMP), http://data.giss.nasa.gov/gistemp/

http://bprc.osu.edu/wiki/Greenland_Ice_Albedo_Monitoring

http://bprc.osu.edu/wiki/Latest_Greenland_ice_sheet_albedo

http://www.ec.gc.ca/glaces-ice/?Lang=En&n=0417829C-1&wsdoc=C1922B71-2351-4627-AEAD-F8C822C259CF

http://en.wikipedia.org/wiki/Petermann_Glacier

http://www.nrcresearchpress.com/doi/abs/10.1139/e71-028

http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_calving

http://armenian.wunderground.com/blog/JeffMasters/article.html?entrynum=2156

http://www.nasa.gov/topics/earth/features/greenland-melt.html

http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/greenland-melting-breaks-record-4-weeks-early.html

http://www.meltfactor.org/blog/?p=725