Novice

26. – 27. september 2009 : Skupen izlet članov slovenskega in hrvaškega meteorološkega društva na Zavižan

Udeleženci izleta iz Hrvaške:

Oba dneva: Amela Jeričević, Zvone Jeričević, Dino Jeričević, Marin Jeričević, Čedo Branković, Nada Branković, Milan Sijerković, Lidija Sijerković, Darko Vranek, Kruno Drvar, Zlatica Gliha, Vesna Levar, Ruža Gapit, Karmela Caušić, Davor Caušić, Katarina Smacelj

Sobota (iz Pule): Ivan Ljuština, Dragica Ljuština, Nada Brajković, Darko Brajković, Delia Sverko, Aldo Sverko, Jadranka Jakovljev, Andrej Jakovljev

Nedelja (iz Krka): Renata Sokol, Jadran Jurković, Drago Jud s soprogo

Udeleženci izleta iz Slovenije:

Oba dneva: Zalika Črepinšek, Miha Demšar, Vera Engelman, Dušan Hrček, Metod Koželj, Janez Markošek, Tajda Mekinda Majaron, Janko Mesec z boljšo polovico, Gaber Pesjak, Jožef Roškar, Iztok Sinjur, Hilda Solomun, Jasna Vehovar, Andrej Velkavrh, Gregor Vertačnik, Zorko Vičar, Boris Zupančič

V meglenem ljubljanskem jutru smo se zbrali pred agencijo za okolje in se z več avtomobili odpeljali proti morju. Kmalu nas je pozdravilo sonce, v Senju pa še »olujna bura«, kot se za to mestece spodobi. Tam smo se sestali s hrvaškimi kolegi, ki so nas pogostili s pijačo v bližnji kavarni, nato pa smo se v konvoju, sledeč njihovemu avtobusu, odpeljali v osrčje narodnega parka Severni Velebit, na Zavižan, predvsem obiskat najvišjo hrvaško meteorološko postajo. Tudi tu je veter kazal vso svojo moč, kar pa nas ni prestrašilo, da ne bi po dobrodošlici in kosilu v različnih zasedbah osvajali okoliških vrhov: Veliki Zavižan, Balinovac, Velika Kosa in Vučjak so klonili eden za drugim. Sprehodili smo se tudi skozi lepo urejen botanični vrt, kjer pa je žal že vse odcvetelo, le rdeči plodovi jerebike so popestrili pogled na gozd, obilje sladkih borovnic in malo bolj trpkih brusnic pa naš jedilnik.

Proti večeru, ko smo se vsi znova zbrali pred kočo, nam je opazovalec in oskrbnik koče g. Ante Vukušić hkrati, razkazal meteorološko postajo – opazovalni prostor, katerega posebnost je bila prav gotovo zlata ribica, ki je veselo plavala v kalni vodi posode A. Po čudovitem sončnem zahodu sta nas tema in mraz pregnala v kočo, kjer smo ob topli lončeni peči s pesmijo in šalami preživeli prijeten večer.

Ponoči je veter oslabel in pozdravilo nas je sicer mrzlo jutro, ki pa je obetalo lep dan. Po znameniti Premužićevi stezi smo se podali do dve uri oddaljene Rossijeve kolibe. Vso pot so nas table ob poti poučevale o naravnih in drugačnih posebnostih, o lepoti, ki nas je obdajala, pa največ povedo slike v fotogaleriji. Nekaterim je bil izlet prekratek in so ga še malo podaljšali, spet drugi so si ga malo olajšali in se kos poti peljali z avtobusom. Obljubljeno kosilo s pečeno jagnjetino pa nas je znova vse zbralo pri koči na Zavižanu. Po kosilu smo siti in prijetno utrujeni še malo posedeli pred kočo in uživali tople jesenske žarke, preden smo se podali na štiriurno vožnjo domov.

S hrvaškimi kolegi smo se poslovili v upanju, da se spomladi znova snidemo nekje v Sloveniji.

Izbor slik in spremno besedilo: Tajda

Fotografije v fotogaleriji so prispevali: Andrej, Boris, Janez, Zalika in Zorko

Strokovni ogled znanstvenega parka na Centralnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju

Člani Slovenskega meteorološkega društva smo 21. oktobra 2018 obiskali Centralni zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju (Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik -ZAMG), kjer smo si ogledali njihov znanstveni park, ki na zanimiv način predstavlja meteorologijo in seizmologijo. Predstavljeni so merilni instrumenti, opisani so postopki in vremenski pojavi, seveda pa tudi podnebne značilnosti. Ohranjeni so tudi stari merilni instrumenti, da se obiskovalci lahko seznanijo z razvojem meteoroloških in seizmoloških meritev. Uvodoma nas je pozdravil direktor zavoda dr. Michael Staudinger, ki je podal osnovne podatke o avstrijski državni meteorološki in seizmološki služi. Nato pa nas je avstrijska kolegica vodila po posameznih postajah znanstvenega parka. Znanstveni park je leta 2016 na konferenci EMS&ECAC v Trstu prejel prestižno nagrado Evropske meteorološke zveze za komunikacijo in promocijo meteorologije.

Družabni del srečanja s kolegi avstrijskega meteorološkega društva, ki sta ga zastopala predsednik Fritz Neuwirth in dolgoleten podpornik sodelovanja s slovenskimi meteorologi Heinrich Bica, je potekal 20. oktobra v prijetnem okolju tipične dunajske gostilne. Prav podpora avstrijskih kolegov na ZAMG je bila ob osamosvojitvi Slovenije odločilna, da smo lahko neprekinjeno nadaljevali z delovanjem državne meteorološke službe v Sloveniji tudi po prekinitvi toka podatkov prek jugoslovanskega zveznega meteorološkega zavoda.

Popoldne pred povratkom domov smo izkoristili za ogled Dunaja. Utrinke našega obiska si lahko ogledate na fotogaleriji. 

Strokovni izlet v Škocjanske jame

Člani Slovenskega meteorološkega društva smo si 12. oktobra 2019 ogledali meteorološke meritve v Škocjanskih jamah. Naša člana dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič sta predstavila posebnosti in zahtevnost meritev ogljikovega dioksida, radioaktivnosti, temperature, vlažnosti in pretoka zraka v kraških jamah, ki jih MEIS storitve za okolje d.o.o. izvaja v okviru raziskovalnega projekta. Prispevali so nam polovico vstopnine v jamo, da smo si lahko merilna mesta ogledali v jami.

Ker je jama ob sobotah vedno dobro obiskana in se ob posameznih merilnih mestih v jami nismo mogli dolgo zadrževati, sta dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič merilnike in celoten sistem zbiranja, kontrole, arhiviranja in obdelave podatkov predstavila že pred obiskom jame. To je bila tudi priložnost za vprašaja in za nekatere člane tudi za spomine na sodelovanje v preteklosti.

O Škocjanskih jamah

Škocjanske jame in celoten Regijski park uživajo najvišjo stopnjo zaščite, ki omogoča ohranjanje tega neprecenljivega naravnega bogastva v neokrnjeni obliki. Od leta 1986 so Škocjanske jame vpisane na UNESCO-v seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč kot podzemno mokrišče. Celotno območje parka je bilo leta 2004 sprejeto v Unescov program MAB - človek in biosfera kot Biosferno območje Kras.

Škocjanske jame so sistem vodnih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov, skozi katerega teče reka Reka. Poleg kraške pokrajine obiskovalce osupne največji podzemeljski kanjon na svetu. Na enem mestu je zbran širok nabor naravnih vrednot oz. naravne dediščine v obliki kraških ali drugih pojavov in zanimivosti. Posebno vrednost parku daje tudi edinstvena in zelo pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru.

V Regijskem parku so tudi številna pomembna arheološka najdišča, ki nakazujejo, da je bilo to območje poseljeno že nekaj tisoč let pred našim štetjem. Številne in dragocene najdbe iz različnih zgodovinskih obdobij pričajo o duhovnih obredjih in uporabi jam kot svetišč.

O meritvah v kraških jamah

Dr. Marija Zlata Božnar in dr. Boštjan Grašič sta predstavila izgradnjo in delovanje jamskega informacijskega sistema v Postojnski in Škocjanskih jamah. Podrobneje sta opisala izgradnjo osnovnih gradnikov jamskega informacijskega sistema kot so jamske samodejne merilne postaje s senzorji za merjenje temperature zraka, pretoka zraka, koncentracijo CO2 ter centralne enote za zbiranje, shranjevanje, obdelavo in prikaz podatkov.

Sistem zagotavlja kakovostne samodejne meritve za znanstveno proučevanje mikrometeorologije kraških jam. Izgradnja temelji na dobri praksi, katere osnovo predstavljajo dolgoletne izkušnje s področja meritev v zunanjem ozračju in večletne izkušnje z meritvami v kraških jamah ter upoštevanje načela nenehnega izboljševanja na osnovi priporočil ISO 9001 standarda za zagotavljanje kakovosti.

Jamski informacijski sistem

Jamski informacijski sistem je sestavljen iz poljubnega števila jamskih samodejnih merilnih postaj in vozlišč za prenos podatkov ter jamske centralne enote. Jamske samodejne merilne postaje na izbranih lokacijah neprekinjeno izvajajo meritve različnih okoljskih lastnosti v vnaprej predpisanih časovnih intervalih tako za vzorčenje kot za statistične obdelave in jih v digitalni obliki posredujejo centralni enoti. Podatke lahko centralna enota pridobiva direktno iz jamske merilne postaje ali preko dodatnih vozlišč za prenos podatkov.

Jamska centralna enota je sestavljena iz enega ali več strežniških računalnikov, ki opravljajo več različnih nalog: zbiranje podatkov iz samodejnih merilnih postaj, dodatno preverjanje in obdelava zbranih podatkov, shranjevanje preverjenih in obdelanih podatkov v ustrezno strukturirano zgodovinsko bazo podatkov, zagotavljanje dostopa uporabnikom do baze podatkov (sprotnih in zgodovinskih) in dostop do prikaza zadnjih izmerjenih vrednosti na javni spletni strani.

Jamski informacijski sistem mora med drugim zagotavljati tudi orodja za analize in znanstveno proučevanje, kot so na primer časovni grafi, histogrami, rože vetrov, daljše časovne statistike in sončnice. Dodatno mora tak sistem zagotavljati in vzdrževati popolno zgodovinsko bazo meritev. Na mesečni ravni je potrebno delovanje celotnega sistema periodično pregledovati in preverjati, da bi pravočasno ugotovili napake, odstopanja, itd. Za takšen namen je zelo primeren način izdelovanja QA/QC poročil vsak mesec, kjer so vse meritve prikazane in primerjane na časovnih grafih. Dodatno se v poročilu izdela tudi razpoložljivost, statistika in kakovost vseh merjenih spremenljivk ter vizualizira vse meritve na primeren način. Po pregledu poročila se po potrebi podatki v bazi ustrezno prečistijo (označijo kot neveljavni), organizira pa se tudi ustrezen ukrep za popravilo meritve, kadar je to potrebno.

Reden periodičen pregled vseh gradnikov jamskega informacijskega sistema na terenu je potreben vsaj vsake tri mesece ne glede na dobre rezultate QA/QC poročil. Preventivno čiščenje senzorjev in filtrov ter vizualni pregled opreme sistema prepreči veliko nepotrebnih izrednih vzdrževalnih del. Včasih je glede na uporabljene gradnike potreben preglede na terenu tudi pogosteje. Sistem bo deloval bolj kakovostno, če vsebuje tudi avtomatiko za sprotno odkrivanje napak v meritvah, pri prenosu podatkov ali pri shranjevanju na centralni enoti. Opozorilo lahko sproži relativno hitro izvedbo izrednega servisa in s tem odpravo napake pred rednim periodičnim pregledovanjem.

Nekaj fotografskih utrinkov si lahko ogledate tukaj.

Dogodek smo izvedli v okviru raziskovalnega projekta: "L7-8268 (B) Krasoslovne raziskave za trajnostno rabo Škocjanskih jam kot svetovne dediščine (aplikativni raziskovalni projekt)", ki ga vodi dr. Stanka Šebela iz Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK). Projekt sofinancirata ARRS in Javni zavod park Škocjanske jame, izvajata pa ga IZRK in MEIS.

Predstavitev kratkih zgodb, pesmi in stripov na temo vremena

Slovensko meteorološko društvo je v letu 2019 objavilo natečaj za krajše zgodbe, pesmi in risane zgodbe na temo vremena. Načrtovali smo javno predstavitev prejetih del tako članom društva kot tudi širši publiki. Žal je načrtovani datum, 10. marec 2020, že sovpadal s prvimi ukrepi omejevanja večjega združevanja, zato smo se odločili za podelitev priznanj brez vabljene publike.

Na vabilo k povezovanju dogodka, se je prijazno odzval g. Zdravko Erjavec, ki v medijih deluje že vrsto let. Vsa leta je zvest osrednji medijski ustanovi RTV Slovenija,
kjer je nabiral svoje prve novinarske izkušnje, v oporo so mu bile
številne novinarske in voditeljske legende, med njimi Dušan Benko, Sandi Čolnik, Lado Ambrožič, Nada Lavrič, Jana Čede, Nataša Dolenc in Ajda Kalan Lesjak. Pri gospe Kalanovi je leta 1985 obiskoval večmesečno govorno radijsko šolo. Preizkusil se je v vseh zvrsteh novinarstva – od pišočega, radijskega in televizijskega novinarstva. Pravi, da se dober novinar kali vrsto let. Poseben pečat je pustil na področju kulture, dolga leta je za Radio Slovenija pripravljal kulturne oddaje.
Uvodoma smo po izboru g. Erjavca s kanala Youtube poslušali pesem Vremenska napoved, pevca Aleksandra Mežka. Nato je g. Erjavec predstavil avtorje, vešče pisanja proze, poezije in celo pisanja in risanja stripov; glavna motivika njihovega pisanja in risanja je tokrat vreme. G. Zdravko Erjavec: »Na današnjem druženju bomo izpostavili tri avtorje. G. Dragan Mitić piše fascinantno prozo, g. Jurij Šoba piše pomenljivo poezijo, g. Simon Bogatin je suveren ustvarjalec stripov. Vsem trem gospodom iskrena hvala za njihove prispevke, s svojim pisanjem in risanjem plemenitijo in osmišljajo svoje življenje......, in življenje vseh nas. Zdaj med nas vabim gospoda Dragana Mitića. Prijazen pozdrav gospod Mitić. Zdaj, ko smo prebrali Vaša prozna besedila moramo reči, da vas je vreme zares fasciniralo, kot bi vam vreme narekovalo, da pišete z vremenom povezane zgodbe. Kako se je pri vas pravzaprav začelo s pisanjem, ste začeli pisati že v času študija, ali že prej, morda šele potem, ko ste se redno zaposlili? Želimo vam še veliko novih zgodb in pisateljskih podvigov.«

G. Dragan Mitić je na natečaj poslal kar štiri zgodbe. Večina njegovih literarnih del govori o ljubezni, tokrat je prvič pisal o vremenu. Prebral je svoje prozno delo z naslovom: NEVIHTA V SPALNICI (povezava).
 
G. Erjavec je prodal tudi kratek pregled slovenskih popevk na temo vremena: »Že bežen pogled v zgodovino slovenske popevke nam pove, da številne pesmi opevajo vreme in vremensko dogajanje, očitno je bilo tudi vreme motiv za pisanje besedil za popevke.... Radi bi Vas spomnili na nekaj teh pesmi: o Dežku je prepevala Jelka Cvetežar, o Deževni noči Katja Levstik, o Soncu Elda Viler, o Prvem snegu je prepevala Sonja Gabršček. Nepozabna je popevka: Naj bo mavrica, na Slovenski popevki leta 1972 sta jo zapela Majda Jazbec in Janez Puh, velik uspeh je doživela popevka Ljubljana v megli z Alenko Pinterič na Slovenski popevki leta 1975, velik hit je še danes pesem: Ti si rekla sonce, leta 1976 jo je posnel Ivo Mojzer. Naj vas spomnim še na pesem: Dlan polna sonca, ki jo je leta 1977 zapela Marjeta Ramšak, to pesem bomo v nadaljevanju še slišali....Omenimo še dve popevki: Sneg v maju, na Slovenski popevki jo je leta 1978 jo je zapela Branka Kraner, in popevko Soncu pred oči v izvedbi vokalne skupine Strune....V drugi polovici 80. let minulega stoletja je trboveljska skupina Veter posnela pesem Bela snežinka, pesem je postala veliki slovenski glasbeni hit. To je le nekaj naslovov pesmi na temo vremena, preveč je teh pesmi, da bi lahko vse našteli. «

G. Ejavec je nato povabil g. Jurija Šobo, ki je na natečaj prispeval pesem JESENSKA MEGLA (povezava). G. Šoba je z nami delil tri pesmi, prva namenjena vremenu, drugi dve pa naravi.

G. Erjavec je povabil g. Simona Bogatina, da se mu pridruži in povzel, da ima strip v Sloveniji že dolgo in bogato tradicijo. Glavni junak stripov o vremenu g. Bogatina je Medo , ki se je moral spopasti s številnimi vremenskimi pojavi in jim kljubovati.

Vsem avtorjem smo se skromno oddolžili s knjigo Svetovne meteorološke organizacije o podnebju. Prispevki avtorjev bodo objavljeni v glasilu Slovenskega meteorološkega društva VETRNICA.