Vprašanja          skeptikov


Vprašanja in trditve skeptikov in kaj na to pravi znanost

 

Sončev izsev se je po letu 1970 le malenkostno spremenil in ni pomemben dejavnik v nedavnem globalnem segrevanju.

Podnebje se odziva na vse dejavnike, ki ga skušajo spremeniti. Človeštvo je v današnjem času glavni dejavnik podnebnih sprememb. (IPCC AR4)

Kar 97 % strokovnjakov za podnebje se strinja, da človek povzroča globalno segrevanje.

Vsi kazalci kažejo, da se globalno segrevanje nadaljuje.

Podnebni modeli uspešno reproducirajo temperaturni potek od leta 1900 dalje tako na globalni ravni, na kopnem, v zraku in oceanih.

Trend segrevanja, izmerjen s termometri in sateliti, je enak na podeželju in v mestnem okolju.

Globalno gledano sta bili najtoplejši leti 2005 in 2010. (NASA GISS, NCDC)

Večina podnebnih člankov iz tega obdobja vsebuje napoved ogrevanja.

Sateliti so izmerili, da se masa morskega ledu okoli Antarktike povečuje. Na drugi strani pa kopenski led izginja vse hitreje, kar se odraža v dvigu morske gladine.

Nedavni dvig koncentracije CO2 je povzročil segrevanje brez časovnega zamika.

Negativni učinki globalnega segrevanja na kmetijstvo, zdravje in okolje zasenčijo vse pozitivne učinke.

Skrbijo nas učinki globalnega segrevanja v naslednjih 100 letih in ne ledene dobe čez več kot 10.000 let.

Gledano globalno je leto 1934 v merilnem nizu 1880-2010 šele na okoli 60. do 70. mestu.

Hladen dan v nekem kraju nima nič skupnega z dolgoročnim trendom dvigovanja globalnih temperatur.

Čeprav je treba povezavo med kozmičnimi žarki in oblačnostjo še potrditi, je bolj pomembno, da ni nobene korelacije med kozmičnimi žarki in globalnimi temperaturami v zadnjih 30 letih globalnega segrevanja.

Vse več je dokazov, da orkani postajajo močnejši zaradi globalnega segrevanja.

Od objave članka o hokejski palici (leta 1998) so naredili številne dodatne študije, ki so analizirale vrsto različnih zapisov, vključno s tistimi v koralah, kapnikih, drevesnih letnicah, vrtinah in v ledenem pokrovu. Vse po vrsti potrjujejo izvirno dognanje hokejske palice: 20. stoletje je najtoplejše v zadnjih 1000 letih, segrevanje pa je bilo najbolj očitno po letu 1920.

Množica različnih meritev kaže na stalno naraščanje višine morja v zadnjem stoletju.

Debel arktični led je izpostavljen hitremu krčenju.

Mesta in podeželje kažejo enak trend segrevanja.

Močan odziv podnebja na zunanje dejavnike potrjuje veliko različnih dokazov.

Okrepljen učinek toplogrednih plinov (predvsem CO2) je potrdilo več meritev. Omenimo dva najpomembnejša dokaza: satelitske meritve v infrardečem delu spektra v zadnjih 40 letih beležijo manj uhajanja energije v vesolje s sevanjem v valovnih dolžinah, povezanih s CO2. Meritve pri tleh pa beležijo povečano sevanje proti tlom v infrardečem delu spektra. Ti dejstvi predstavljata neposredno vzročno zvezo med povečanjem koncentracije CO2 v ozračju in globalnim ogrevanjem površja Zemlje.

Najnovejše meritve oceanov kažejo trajno segrevanje.

Vse več je empiričnih dokazov, da so povišane temperature krive za bolj intenzivne orkane, močnejša deževja in poplave, boljše pogoje za požare v naravi in nevarne vročinske valove. (Copenhagen Diagnosis, 2009; Pechony in Shindell, 2010; Pall in sod. 2011; Min in sod., 2011)

Ledeni pokrov na Grenlandiji obstaja vsaj 400.000 let. Morda so bila občasno  nekatera področja bolj zelena kot danes, vendar to ni bil splošen pojav.

Mars in Jupiter se ne segrevata, poleg tega se je površje Sonca v zadnjem času rahlo ohladilo.

Večina velikih izumrtij rastlinskih in živalskih vrst v Zemljini zgodovini je povezana z večjimi spremembami podnebja. Podnebje se danes spreminja tako hitro, da prilagajanje vrst z običajnimi mehanizmi (npr. migracijo) ni mogoče. Globalne podnebne spremembe se enostavno dogajajo prehitro in povsod.

Podobno kot številnim drugim vrstam tudi severnim medvedom grozi izumrtje.

Grenlandija kot celota izgublja led, kar potrjujejo tako satelitske kot prizemne meritve.

Zaradi naravne spremenljivosti podnebja se krajša hladnejša obdobja pojavljajo tudi, ko se podnebje ogreva. Nekatera od zadnjih let so nekoliko hladnejša zaradi zelo intenzivne faze La Ninja na Pacifiku in podaljšane faze minimuma Sončeve aktivnosti.

Najnovejši satelitski podatki kažejo, da se Zemlja kot celota segreva.

V nekaterih primerih CO2 deluje tudi kot neposredni onesnaževalec (npr. pri zakisanju oceanov), čeprav je njegov poglavitni učinek toplogredni. Toplogredni učinek je sicer naravni pojav, vendar ima preveliko segrevanje ozračja škodljive posledice za kmetijstvo, zdravje in okolje.

Taljenje ledenika na vrhu Kilimandžara ni izključno posledica globalnega segrevanja, ampak je vzrok za taljenje bolj kompleksen. To pa ni dokaz, da globalnega segrevanja ni. Globalna temperatura Zemlje je v zadnjih 100 letih naraščala in tega ni moč zanikati. Krčenje in izginjanje ledenikov v srednjih in visokih geografskih širinah je eden glavnih dokazov za to.

Količina debelega arktičnega ledu se hitro zmanjšuje.

Drugi zakon termodinamike je v soglasju s teorijo tople grede.

Oceani se segrevajo in voda v glavnem postaja bolj kisla, kar ogroža prehranjevalno verigo.

Če bi bil učinek CO2 res nasičen, dodajanje CO2 v atmosfero ne bi imelo učinka. Vendar pa so satelitske meritve potrdile, da se učinek toplogrednih plinov krepi – to je zaznavno zlasti pri valovnih dolžinah, kjer CO2 absorbira sevanje. To je dokaz, da učinek CO2 ni nasičen.

Pacifiška dekadna oscilacija ne kaže dolgoročnega trenda, zato ne more povzročati naraščajočega trenda globalnega segrevanja.

Vsi kazalci še vedno kažejo na to, da se podnebne spremembe še naprej dogajajo.

Trditev, da dolžina Sončevega cikla dokazuje, da Sonce povzroča globalno segrevanje, izvira iz študije iz leta 1991. Kasnejša raziskava, v kateri je sodeloval tudi soavtor prve raziskave iz leta 1991, je prinesla nasprotne zaključke. Dolžina Sončevega cikla kot približek Sončeve aktivnosti nam pove, da Sonce zelo malo prispeva h globalnemu segrevanju po letu 1975.

Različne vrste neodvisnih raziskav potrjujejo človekov vpliv na podnebne spremembe.

Podroben pregled študij, ki zavračajo antropogeno globalno segrevanje, pokaže, da veliko od teh člankov antropogenega globalnega segrevanja v resnici ne zavrača. Nekaj člankov, ki pa vseeno zavračajo antropogeno globalno segrevanje, pa le ponavljajo že jasno ovržene mite.

Vpliv mikrolokacij na temperaturo je minimalen. Tako na dobrih kot na slabih lokacijah je opažen enak temperaturni trend.

Ljudje smo majhni, a predstavljamo pomemben faktor v naravi. Naši izpusti toplogrednih plinov povzročajo podnebne spremembe.

Če bi pri izračunu globalne temperature upoštevali tudi podatke izpuščenih postaj, bi bil trend naraščanja temperature še nekoliko
večji.

Človekovi izpusti CO2 povzročajo globalno segrevanje - to vemo z visoko zanesljivostjo in je potrjeno z opazovanji.

Korelacije med segrevanjem in gospodarskimi dejavnostmi so večinoma najverjetneje navidezne ali dozdevne. Pri izračunih povezav (analiza z Univerze Guelph) ne upoštevajo lokalnih dejavnikov, na primer troposferskega ozona ali izpustov zaradi kurjenja premoga. Korelacije so zelo verjetno precenjene, ker tako ekonomski kakor tudi podnebni podatki niso neodvisni. Konec koncev pa obstaja veliko neodvisnih dokazov o segrevanju oceanov, spremembah snežne odeje in spremembah obsega morskega ledu.

Medtem ko je metan bolj intenziven toplogredni plin kot CO2, je slednjega v ozračju več kot 200-krat več.  Zaradi tega prispeva metan h globalnemu segrevanju ozračja le 28 % delež prispevka ogljikovega dioksida.

Masa ledu se pospešeno zmanjšuje na Grenlandiji, Antarktiki in v svetovnem merilu na vseh ledenikih na kopnem. Pospešeno se zmanjšuje tudi arktični morski led. Izjema je samo morski led na Antarktiki, ki raste, kljub segrevanju Južnega oceana. To je posledica lokalnih dejavnikov, ki so edinstveni za to območje.

Meritve ogljikovih izotopov in padajoča vsebnost kisika v ozračju kažejo, da je naraščajoča vsebnost ogljikovega dioksida posledica uporabe fosilnih goriv in zato ne more izhajati iz oceanov.

Večina ledenikov se manjša in povzroča težave milijonom ljudi, ki so odvisni od pitne vode iz ledenikov.

Številne neodvisne preiskave v različnih državah, univerzah in vladnih telesih so raziskale ukradeno elektronsko pošto in niso našle nobenih dokazov za kršitve. Osredotočenje na peščico sugestivnih elektronskih sporočil, iztrganih iz celote, je prikladno samo za preusmerjanje pozornosti od bogastva empiričnih dokazov za globalno segrevanje, ki ga povzroča človek.

Mars se kot planet ne segreva.

Naravni cikli iz preteklosti niso pomembni za pripisovanje sedanjega globalnega segrevanja človeku.

Naravno kroženje dodaja in odvzema CO2, da se vzdržuje ravnovesje; človeštvo pa prispeva dodaten CO2 in ga prav nič ne odvzema.

Povečana koncentracija CO2 prispeva k večji količini vodne pare, toplogrednega plina, ki ojača segrevanje.

Neposredna opazovanja kažejo, da zaradi človekove aktivnosti zračna koncentracija CO2 strmo narašča. Satelitske meritve in meritve pri tleh kažejo, da v območju valovnih dolžin, ki jih absorbira CO2, v vesolje uide manj energije. Meritve temperature oceanov in tal kažejo, da planet še naprej kopiči toploto. Iz tega izvira vrsta dejanskih dokazov, da so izpusti CO2, ki jih povzroča človek, krivi za globalno segrevanje.

Sprva je segrevanje po koncu male ledene dobe povzročala povečana Sončeva aktivnost, ki pa se je po letu 1970 ustalila.

Ohlajanje sredi stoletja so povzročili aerosoli in ni pomembno za nedavno globalno segrevanje.

Sonce se je hladilo, medtem ko se je Neptun segreval.