Janko Pristov je postavljal temelje sodobne slovenske meteorologije. Po maturi leta 1949 se je vpisal na študij matematike in fizike v Ljubljani ter se po tem, ko je bil ustanovljen študij meteorologije na matematično-fizikalnih načelih, prepisal na ta študij in ga jeseni 1953 končal kot prvi diplomant meteorologije pri nas. Še pred diplomo se je na Hidrometeorološkem zavodu zaposlil kot tehnik-pripravnik, takoj po diplomi pa kot meteorolog. Leta 1957 je postal vodja oddelka za aerologijo in leta 1970 načelnik oddelka za napoved vremena oz. sinoptiko. Leta 1975 je napredoval v pomočnika direktorja, 8 let kasneje v namestnika direktorja, direktor Hidrometeorološkega zavoda pa je bil od leta 1988 do upokojitve leta 1993.

V 50. letih prejšnjega stoletja se je izpopolnjeval pri vodilnih meteoroloških  prognostikih, kot sta bila Tora Bergeron pri Nemški meteorološki službi in Richard Scherhag na Svobodni univerzi v Berlinu. Na osnovi tako pridobljenih izkušenj in znanja je v Slovenijo uvedel sodoben pristop k napovedovanju vremena.

Pod njegovim vodstvom se je HMZ strokovno osamosvojil in razširil in v ta namen je bila zgrajena dodatna stavba na Vojkovi v Ljubljani, saj je bila prvotna že odločno premajhna. Neprestano si je prizadeval za razvoj stroke, najprej predvsem napovedovanja vremena, kasneje pa tudi klimatologije in agrometeorologije. Skrbel je tudi za razvoj hidrološke službe in za posodabljanje merilne oz. opazovalne mreže.

Janko Pristov je odigral pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V času, ko si je naša država še prizadevala za mednarodno priznanje, me je imenoval za Svetovalca za mednarodne stike in v tej funkciji sem pod njegovim vodstvom in v njegovem imenu poslal direktorjem meteoroloških služb evropskih in drugih držav množico pisem s prošnjo za podporo novi državi.

Ko nam je bil zaprt dotok mednarodnih vremenskih podatkov, ki smo jih do takrat dobivali preko Beograda in so nujno potrebni za vsakodnevne vremenske napovedi, je ob sodelovanju še nekaterih svojih kolegov meteorologov izposloval pri avstrijski meteorološki službi, da nam je začela v zelo kratkem času redno pošiljati vse potrebne podatke iz svetovne izmenjave, kar je bilo za Slovenijo v tistih težkih časih izjemnega pomena. Po mednarodnem priznanju in vključitvi Slovenije v razne mednarodne organizacije, med njimi v Svetovno meteorološko organizacijo, je vzpostavil stike in sodelovanje z meteorološkimi in hidrološkimi službami vrste držav Srednje in Zahodne Evrope.

Napisal je več strokovnih in znanstvenih člankov ter elaboratov. Svoje dolgoletno preučevanje padavin sta skupaj s soavtorjem Markom Kolbeznom strnila v knjigi Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, ki je bila izdana leta 1998, ob 50-letnici HMZ RS.

Leta 1954 je s kolegi ustanovil Slovensko meteorološko društvo, ki je tudi pod njegovim vodstvom odigralo ključno vlogo pri razvoju sodobne meteorologije v Sloveniji. V letih 1973 do 1985 je bil glavni in odgovorni urednik strokovnega časopisa društva Razprave-Papers.

Sodelavci smo ga spoštovali zaradi njegove predanosti delu in stroki, vodstvenih sposobnosti in pripravljenosti reševati probleme. Mlade meteorologe je spodbujal k podiplomskemu študiju in mednarodnemu sodelovanju. Brez njega slovenska meteorologija ne bi dosegala rezultatov, kot jih je, saj je prav on postavil temelje, na katerih se še danes uspešno razvija.

Spominjamo se ga tudi s čisto človeške plati: markantnega, odločnega, a kljub temu prijaznega in pripravljenega razumeti sodelavce in jim pomagati bodisi z nasveti ali kako drugače.

V svojem dolgoletnem strokovnem delovanju je Janko Pristov prejel več nagrad. Kot študent je prejel študentsko Prešernovo nagrado za svoje delovanje na področju meteorologije, kasneje pa je bil še večkrat nagrajen oz. odlikovan; v njegovi zbirki odlikovanj so tako: Red dela z zlatim vencem, Medalja Instituta Jožef Stefan, Zlata značka civilne zaščite. Od leta 2004 je bil častni član Slovenskega meteorološkega društva.

Hvala ti za vse, dragi Janko, in počivaj v miru.

                                                                                             Mag. Andrej Kranjc