V luči vse bolj aktualnih, a perečih podnebnih sprememb ter z njimi povezanimi vremenskimi pojavi smo v sodelovanju s Slovenskim meteorološkim društvom pripravili sklop predavanj, na katerih nam bodo priznani slovenski strokovnjaki predstavili različne vidike meteorologije.

Andrej Hrabar: Kako nastane vremenska napoved
13. september ob 18.30 , Knjižnica Bežigrad, dvorana

Tanja Cegnar: Vpliv vremena in podnebja na ljudi
11. oktober ob 18.30, Knjižnica Bežigrad, dvorana  

Mojca Dolinar: Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, podnebne spremembe v Sloveniji
8. november ob 18.80, Knjižnica Bežigrad, dvorana

Rahela Žabkar: Kakovost in onesnaženost zraka
6. december ob 18.30, knjižnica Bežigrad, dvorana

Slovensko meteorološko društvo je v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje organiziralo znanstveni posvet (http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/VABILO.pdf ) na temo spremljanja ekstremne vročine v Sloveniji in njene vplivov in posledic. Na podlagi sklepov posveta je Slovensko meteorološko društvo imenovalo delovno skupino, ki je pripravila  definicijo vročinskega vala.

NATEČAJ

OBLAKI NAD SLOVENIJO

V letu 2017 je Svetovna meteorološka organizacija svetovni dan meteorologije tematsko posvetila oblakom. Slovensko meteorološko društvo se je odločilo, da bomo pomen oblakov izpostavili z natečajem za izbor najboljših fotografij oblakov nad Slovenijo.

Časovni okvir: Fotografije bomo zbirali do konca septembra 2017, z možnostjo naknadnega vključevanja fotografij, če bomo po izteku natečaja dobili res izjemne fotografije.

Tehnične zahteve: Vsak posameznik lahko prispeval največ 5 digitalnih fotografij, vsaka naj bo bila velika vsaj 1200 x 1200 točk. Upoštevali bomo le prispevke, kjer bo jasno navedeno ime in priimek avtorja, e-naslov, kraj in vsaj okvirno datum posnetka. Avtorji lahko dodajo naslov slike. Sprejemamo tudi starejše fotografije, če izpolnjujejo postavljene tehnične zahteve.

Slike oblakov, katerih nastanek je spodbudil človek s svojo dejavnostjo (npr.: oblaki nad hladilnim stolpom, sledi reaktivnih letal), bodo obravnavane z nižjo prioriteto.

Objava izbranih fotografij: Zbrane fotografije bomo tematsko združevali v skupine in objavili v galeriji na spletni strani društva. Avtorji dovoljujejo možnost uporabe fotografij ob navedbi vira in avtorja, npr. v našem glasilu in na spletu. Avtorji se morajo s tem pogojem strinjati, sicer fotografij ne sprejmemo. Avtorji obdržijo vse moralne pravice - ob sliki bo ime avtorja. Materialnih pravic ni.

Kam poslati fotografije: Fotografije opremljene z zahtevanimi podatki avtorji pošljejo po e-pošti na naslov: slovensko.met.drustvo@rzs-hm.si

Delo komisije: Štiričlanska strokovna komisija bo izbrala fotografije, ki bodo primerne za objavo. Razporedila jih bo v tematske skupine in dodala kratek komentar ali razlago vremenskega procesa, v katerem so oblaki nastali. Komisija bo izbrala tri najboljše fotografije, katerih avtorji bodo prejeli priznanje.

Motivacija: Avtorji treh najboljših fotografij oblakov bodo prejeli priznanje. Širši nabor fotografij pa bo objavljen v galeriji na spletni strani društva.

SKUPNA IZJAVA O PODNEBJU NA SVETOVNI RAVNI

LETOS POD NASLOVOM "RAZUMETI OBLAKE"

Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in sve­tovna meteorološka skupnost praznujeta svetovni dan meteorologije. Z njim obeležujemo dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je leto kasneje postala specializirana agencija Zdru­ženih narodov za področje meteorologije. SMO ima 191 članic (držav in teritorijev), njeno področje delovanja pa se je iz meteorologije razširilo tudi na vode in okoljske tematike. Svetovna meteorološka organizacija je za letošnjo temo izbrala naslov »Razumeti oblake«.

Z letošnjo naslovno temo »Razumeti oblake« želi svetovna meteorološka skupnost poudariti izreden pomen oblakov za vreme, podnebje in vode. Oblaki so osrednjega pomena pri sestavljanju vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah. Potrebno jih je bolje spoznati in razumeti, kako oblaki vplivajo na podnebje in kako bo spremenjeno podnebje vplivalo na oblake. Oblaki so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema. S ključno vlogo v kroženju vode določajo globalno porazdelitev vodnih virov.

Bili so, so in bodo navdih številnim umetnikom, navdušujejo pa tudi številne navdušence, ki opazujejo naravo. Svetovni dan meteorologije je priložnost, da izpostavimo naravno lepoto in estetiko oblakov, ki navdihuje umetnike, pesnike, glasbenike, fotografe in nešteto drugih navdušencev.

V prenesenem pomenu oblake srečamo tudi v vsakdanjem govoru. Zaradi njihovega (na videz) oddaljenega položaja »na nebu«, se v prenesenem pomenu pojavljajo kot tisto, česar ni mogoče doseči ali pa je odmaknjeno od realnega sveta. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, torej ne mislimo, da si bo postavil visokoležečo utrdbo na kumulusih, ampak da sanjari o nečem nemogočem in si dela neizvedljive načrte. Tudi tisti, ki bi moral »stopiti z oblakov«, se ni podal na izlet v višave, ampak se od njega zahteva, da živi in razmišlja bolj realno in stvarno. Enako velja za tiste, ki »živijo v oblakih«, torej odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja, ali za tiste »z glavo bolj v oblakih«, ki se jih je oprijel pridevnik sanjaški. Če se beseda oblaki pojavi v zvezi s pridevniki, kot so na primer »nevihtni«, »črni«, »grozeči« ali »temni«, to pomeni negativno, neugodno ali nevarno. Če se »nad deželo zbirajo temni oblaki«, se ji torej ne piše nič dobrega. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, sanjari o nečem nemogočem.

Za SMO je svetovni dan meteorologije priložnost, da predstavi novo izdajo Mednarodnega atlasa oblakov, ki ga sestavlja zbirka z več sto slikami oblakov, vključno z nekaj na novo razvrščenimi vrstami oblakov. Vsebuje tudi druge vremenske pojave, kot so npr. mavrica, halo in točna zrna. Prvič je Atlas izdelan v digitalni obliki in je dostopen preko računalnikov in mobilnih naprav. Je edini verodostojni in najbolj celovit priročnik za identifikacijo oblakov, zato je bistvenega pomena pri usposabljanju strokovnjakov v meteorologiji in predvsem tistih, ki delajo v letalskem in ladijskem prometu.

Začetki Mednarodnega atlasa oblakov segajo v pozno 19. stoletje. V preteklem stoletju so ga večkrat posodobili, nazadnje leta 1987. Napredek v znanosti, tehnologiji in fotografiji je Svetovni meteorološki organizaciji omogočil izčrpno revizijo in posodabljanje atlasa s fotografijami, ki so jih prispevali meteorologi, opazovalci in fotografi iz vsega sveta.

Svetovna meteorološka organizacija je pripravila tudi razumljiva in uporabna navodila, kako razvrščati oblake in prepoznati posamezne tipe. Pripomočki za klasifikacijo oblakov so v obliki posterjev objavljeni na spletni strani

https://public.wmo.int/en/WorldMetDay2017/resources.

Oblaki so vodilna tema koledarja Svetovne meteorološke organizacije za leto 2017.