XVII LETNA KONFERENCA PRIJATELJSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA IZ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE

Dne 18. novembra 2017 je bila v kraju Sella Nevea pod Kaninom lena konferenca Meteorololškega društva iz Furlanije Julijske krajine. Letos so jo namenili nastanku Julijskih alp, ledenikov, ki so jih oblikovali in njihovim ostankom. Slovensko meteorološko društvo se je odzvalo prijaznemu vabilu s kratko predstavitvijo.




DEFINICIJA VROČINSKEGA VALA

Slovensko meteorološko društvo je v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje organiziralo znanstveni posvet na temo spremljanja ekstremne vročine v Sloveniji in njene vplivov in posledic. Na podlagi sklepov posveta je Slovensko meteorološko društvo imenovalo delovno skupino, ki je pripravila  definicijo vročinskega vala.






SKUPNA IZJAVA O PODNEBJU NA SVETOVNI RAVNI


Mednarodna koalicija, ki jo sestavlja 32 meteoroloških in podnebnih društev ter institucij v različnih državah, med njimi tudi Slovensko meteorološko društvo, je pripravilo skupno izjavo o podnebju na svetovni ravni. Z njo želi ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, opozoriti na prevladujoče znanstvene dokaze o segrevanju planeta, ki je v največji meri posledica izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek s svojimi dejavnostmi.

Izjava poziva vlade, da nemudoma udejanijo zaveze, ki so jih dale v Parizu decembra 2014. Le tako bo še mogoče omejiti dvig povprečne temperature na svetovni ravni pod 2°C glede na povprečje v pred-industrijski dobi.


Izjavo lahko prečitate tukaj, seznam podpornikov pa tukaj.



23. MAREC 2017 - SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE
POTEKA LETOS POD NASLOVOM "RAZUMETI OBLAKE"


Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in sve­tovna meteorološka skupnost praznujeta svetovni dan meteorologije. Z njim obeležujemo dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je leto kasneje postala specializirana agencija Zdru­ženih narodov za področje meteorologije. SMO ima 191 članic (držav in teritorijev), njeno področje delovanja pa se je iz meteorologije razširilo tudi na vode in okoljske tematike. Svetovna meteorološka organizacija je za letošnjo temo izbrala naslov »Razumeti oblake«.

Z letošnjo naslovno temo »Razumeti oblake« želi svetovna meteorološka skupnost poudariti izreden pomen oblakov za vreme, podnebje in vode. Oblaki so osrednjega pomena pri sestavljanju vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah. Potrebno jih je bolje spoznati in razumeti, kako oblaki vplivajo na podnebje in kako bo spremenjeno podnebje vplivalo na oblake. Oblaki so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema. S ključno vlogo v kroženju vode določajo globalno porazdelitev vodnih virov.

Bili so, so in bodo navdih številnim umetnikom, navdušujejo pa tudi številne navdušence, ki opazujejo naravo. Svetovni dan meteorologije je priložnost, da izpostavimo naravno lepoto in estetiko oblakov, ki navdihuje umetnike, pesnike, glasbenike, fotografe in nešteto drugih navdušencev.

V prenesenem pomenu oblake srečamo tudi v vsakdanjem govoru. Zaradi njihovega (na videz) oddaljenega položaja »na nebu«, se v prenesenem pomenu pojavljajo kot tisto, česar ni mogoče doseči ali pa je odmaknjeno od realnega sveta. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, torej ne mislimo, da si bo postavil visokoležečo utrdbo na kumulusih, ampak da sanjari o nečem nemogočem in si dela neizvedljive načrte. Tudi tisti, ki bi moral »stopiti z oblakov«, se ni podal na izlet v višave, ampak se od njega zahteva, da živi in razmišlja bolj realno in stvarno. Enako velja za tiste, ki »živijo v oblakih«, torej odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja, ali za tiste »z glavo bolj v oblakih«, ki se jih je oprijel pridevnik sanjaški. Če se beseda oblaki pojavi v zvezi s pridevniki, kot so na primer »nevihtni«, »črni«, »grozeči« ali »temni«, to pomeni negativno, neugodno ali nevarno. Če se »nad deželo zbirajo temni oblaki«, se ji torej ne piše nič dobrega. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, sanjari o nečem nemogočem.

Za SMO je svetovni dan meteorologije priložnost, da predstavi novo izdajo Mednarodnega atlasa oblakov, ki ga sestavlja zbirka z več sto slikami oblakov, vključno z nekaj na novo razvrščenimi vrstami oblakov. Vsebuje tudi druge vremenske pojave, kot so npr. mavrica, halo in točna zrna. Prvič je Atlas izdelan v digitalni obliki in je dostopen preko računalnikov in mobilnih naprav. Je edini verodostojni in najbolj celovit priročnik za identifikacijo oblakov, zato je bistvenega pomena pri usposabljanju strokovnjakov v meteorologiji in predvsem tistih, ki delajo v letalskem in ladijskem prometu.

Začetki Mednarodnega atlasa oblakov segajo v pozno 19. stoletje. V preteklem stoletju so ga večkrat posodobili, nazadnje leta 1987. Napredek v znanosti, tehnologiji in fotografiji je Svetovni meteorološki organizaciji omogočil izčrpno revizijo in posodabljanje atlasa s fotografijami, ki so jih prispevali meteorologi, opazovalci in fotografi iz vsega sveta.

Svetovna meteorološka organizacija je pripravila tudi razumljiva in uporabna navodila, kako razvrščati oblake in prepoznati posamezne tipe. Pripomočki za klasifikacijo oblakov so v obliki posterjev objavljeni na spletni strani

https://public.wmo.int/en/WorldMetDay2017/resources.

Oblaki so vodilna tema koledarja Svetovne meteorološke organizacije za leto 2017.


Plakat Svetovne meteorološke organizacije (Vir: Svetovna meteorološka organizacija)