23. MAREC 2017 - SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE  POTEKA
LETOS POD NASLOVOM "RAZUMETI OBLAKE"


Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in sve­tovna meteorološka skupnost praznujeta svetovni dan meteorologije. Z njim obeležujemo dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je leto kasneje postala specializirana agencija Zdru­ženih narodov za področje meteorologije. SMO ima 191 članic (držav in teritorijev), njeno področje delovanja pa se je iz meteorologije razširilo tudi na vode in okoljske tematike. Svetovna meteorološka organizacija je za letošnjo temo izbrala naslov »Razumeti oblake«.

Z letošnjo naslovno temo »Razumeti oblake« želi svetovna meteorološka skupnost poudariti izreden pomen oblakov za vreme, podnebje in vode. Oblaki so osrednjega pomena pri sestavljanju vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah. Potrebno jih je bolje spoznati in razumeti, kako oblaki vplivajo na podnebje in kako bo spremenjeno podnebje vplivalo na oblake. Oblaki so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema. S ključno vlogo v kroženju vode določajo globalno porazdelitev vodnih virov.

Bili so, so in bodo navdih številnim umetnikom, navdušujejo pa tudi številne navdušence, ki opazujejo naravo. Svetovni dan meteorologije je priložnost, da izpostavimo naravno lepoto in estetiko oblakov, ki navdihuje umetnike, pesnike, glasbenike, fotografe in nešteto drugih navdušencev.

V prenesenem pomenu oblake srečamo tudi v vsakdanjem govoru. Zaradi njihovega (na videz) oddaljenega položaja »na nebu«, se v prenesenem pomenu pojavljajo kot tisto, česar ni mogoče doseči ali pa je odmaknjeno od realnega sveta. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, torej ne mislimo, da si bo postavil visokoležečo utrdbo na kumulusih, ampak da sanjari o nečem nemogočem in si dela neizvedljive načrte. Tudi tisti, ki bi moral »stopiti z oblakov«, se ni podal na izlet v višave, ampak se od njega zahteva, da živi in razmišlja bolj realno in stvarno. Enako velja za tiste, ki »živijo v oblakih«, torej odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja, ali za tiste »z glavo bolj v oblakih«, ki se jih je oprijel pridevnik sanjaški. Če se beseda oblaki pojavi v zvezi s pridevniki, kot so na primer »nevihtni«, »črni«, »grozeči« ali »temni«, to pomeni negativno, neugodno ali nevarno. Če se »nad deželo zbirajo temni oblaki«, se ji torej ne piše nič dobrega. Če si nekdo »zida gradove v oblakih«, sanjari o nečem nemogočem.

Za SMO je svetovni dan meteorologije priložnost, da predstavi novo izdajo Mednarodnega atlasa oblakov, ki ga sestavlja zbirka z več sto slikami oblakov, vključno z nekaj na novo razvrščenimi vrstami oblakov. Vsebuje tudi druge vremenske pojave, kot so npr. mavrica, halo in točna zrna. Prvič je Atlas izdelan v digitalni obliki in je dostopen preko računalnikov in mobilnih naprav. Je edini verodostojni in najbolj celovit priročnik za identifikacijo oblakov, zato je bistvenega pomena pri usposabljanju strokovnjakov v meteorologiji in predvsem tistih, ki delajo v letalskem in ladijskem prometu.

Začetki Mednarodnega atlasa oblakov segajo v pozno 19. stoletje. V preteklem stoletju so ga večkrat posodobili, nazadnje leta 1987. Napredek v znanosti, tehnologiji in fotografiji je Svetovni meteorološki organizaciji omogočil izčrpno revizijo in posodabljanje atlasa s fotografijami, ki so jih prispevali meteorologi, opazovalci in fotografi iz vsega sveta.

Svetovna meteorološka organizacija je pripravila tudi razumljiva in uporabna navodila, kako razvrščati oblake in prepoznati posamezne tipe. Pripomočki za klasifikacijo oblakov so v obliki posterjev objavljeni na spletni strani

https://public.wmo.int/en/WorldMetDay2017/resources.

Oblaki so vodilna tema koledarja Svetovne meteorološke organizacije za leto 2017.


Plakat Svetovne meteorološke organizacije (Vir: Svetovna meteorološka organizacija)

 


Sklep komisije za nagrade in priznanja SMD


Datum: 7. 3. 2017


V predpisanem roku je na naslov SMD prispel samo en predlog za podelitev priznanja SMD; skupina članov društva (Zorko Vičar, Metka Roethel-Kovač in Miha Demšar) je 21. februarja 2016 poslala predlog za podelitev priznanja za posebne dosežke na področju meteorologije za leto 2016 Tanji Cegnar.


V skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj SMD je komisija odločila:


Priznanje SMD za posebne dosežke na področju meteorologije za leto 2016 prejme Tanja Cegnar


Obrazložitev:

Tanja Cegnar je svojo poklicno kariero začela leta 1980 kot napovedovalka vremena, hkrati pa se je posvetila še klimatologiji. Leta 1987 je prevzela vodenje Oddelka za klimatologijo. Ukvarjala se je z uporabo podnebnih informacij v različnih področjih gospodarstva. Specializirala se je na vplive vremena in podnebja na ljudi. Delala je v ekspertni skupini Komisije za klimatologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Aktivna je bila tudi v Heat health watch warning systems projektih, ki so jih zasnovale WMO, WHO in UNEP. Sodelovala je v nekaterih evropskih projektih s področja vrednotenja vpliva vremena in podnebja na počutje in zdravje ljudi. Vodi skupino za medije (Media Team) znotraj komiteja za medije (Media Committee – komite je vodila od ustanovitve leta 2000 do 2008) pri Evropskem meteorološkem društvu. Za izjemen prispevek in predanost mednarodnemu povezovanju meteorološke vede in uspešno vodenje Komiteja za medije ji je leta 2015 Evropsko meteorološko društvo, kot prvi, podelilo nagrado EMS Outstanding Contribution Award.


Tanja Cegnar je bila deset let, do leta 2005, predsednica Slovenskega meteorološkega društva. V preteklosti je organizirala niz konferenc in posvetov na temo podnebnih sprememb. Skrbi za promocijo meteorologije ter ozavešča javnost glede podnebnih sprememb in vplivov vremena na zdravje ljudi. Že več kot dve desetletji je odgovorna urednica ARSO Mesečnega biltena, v katerem se zbirajo vse pomembnejše informacije meteoroloških meritev in opazovanj, razvoja vremena, vpliva vremena na počutje ljudi ter informacij iz agrometeorologije, hidrologije, ekologije, potresne varnosti in obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Že vrsto let vsakodnevno pripravlja posebne napovedi, in sicer biometeorolško napoved, napoved UV indeksa ter napoved cvetnega prahu. Njen trud in predanost stroki razkrije tudi spletni bibliografski katalog COBISS, kjer je zabeleženih kar 223 njenih strokovnih objav.


prof. dr. Andrej Hočevar           dr. Gregor Gregorič            Branko Gregorčič