Mirko Kovač (1931 - 2019)

Mirko Kovač se je materi Federiki in očetu Lovrencu Kovač rodil 18. junija 1931 v vasi Lokavec pri Ajdovščini. Osnovno šolo je obiskoval v Lokavcu, gimnazijo pa v Šempetru pri Novi Gorici. Ker ga je zanimala narava, se je vpisal na študij meteorologije v Ljubljani. Bil je v prvi generaciji študentov, ki so pri nas doštudirali meteorologijo po programu, temelječem na fiziki in matematiki. Diplomiral je med prvimi po novem programu že leta 1954. Po končanem študiju se je zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu in se včlanil v Društvo meteorologov Slovenije, kot se je naše društvo imenovalo takrat.

 

Mirko Kovač je vse od začetka delovanja Slovenskega meteorološkega društva leta 1954 bil tudi aktivni član društva. Tudi kot upokojenec je še sodeloval pri aktivnostih društva.

 

Kot meteorolog je deloval na različnih področjih, največji del kariere je opravil na področju letalske meteorologije, kjer je pustil tudi največji pečat.

 

Meteorološko kariero je začel v 50-ih let prejšnjega stoletja kot del prvega moštva letalskih meteorologov in sicer takrat še na aerodromu Ljubljana-Polje.

 

Leta 1962 se je začela izgradnja osrednjega slovenskega letališča na Spodnjem Brniku. Mirko je sodeloval pri organizaciji najprej letališke opazovalne postaje in pri pripravi kadrov za opravljanje nalog. Ob začetku delovanja letališča na Brniku, je prevzel vodenje letališke prognostične službe. Sodeloval je tudi pri elaboratih za postavitev letališč v Mariboru sredi 70. let prejšnjega stoletja in Portorožu sredi 80. let prejšnjega stoletja.

 

S svojim delom je vnašal tudi tehnološke novosti na področju meteorologije. Prvi sprejemnik satelitskih posnetkov je bil po njegovi zaslugi v začetku 80. let prejšnjega stoletja postavljen na letališču Brnik. V tistem obdobju je poskrbel tudi za postavitev TV kamere na začetku vzletno-pristajalne steze in prenos slike po čisto običajnih telefonskih žicah. Takrat je bila to inovativna rešitev, danes pa so spletne kamere vsesplošna praksa in tudi sestavni del inštrumentarija na meteoroloških postajah.

 

Njegovo strokovno delo je bilo cenjeno tudi izven Slovenije v celotni takratni Jugoslaviji. Mirko je bil izbran za začasnega vodjo meteorološke službe v času Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.

 

Pustil je viden pečat tudi pri izobraževanju meteorologov in pilotov. Del kariere je poučeval meteorologijo na tehnični fakulteti, sodeloval je pri strokovnih izpitih in pripravil nekaj publikacij, med drugim knjižico »Vreme v letalstvu« in »Angleško-Slovenski terminološki slovar«.

 

Hvaležni smo mu za vse, kar je naredil za Slovensko meteorološko društvo in razvoj letalske meteorologije v Sloveniji. Pogrešali bomo njegovo vedrino in ideje.

 

 

Andrej Hrabar,

Upravni odbor Slovenskega meteorološkega društva