Prof. dr. Marjan ČADEŽ , eden izmed utemeljiteljev sodobne meteorološke šole v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni (1912 -2009)
Konec avgusta 2009, le dober teden pred praznovanjem 97. rojstnega dneva, se je sklenilo dolgo in plodno življenje znanstvenika in učitelja v pravem pomenu besede, prof. dr. Marjana Čadeža. Bil je eden izmed utemeljiteljev sodobne meteorološke šole v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Od zgodnje mladosti, pa skozi vse kasnejše dolgoletno profesionalno delo je bilo njegovo življenje posvečeno meteorologiji. Do konca je bil umsko čil in zagnan za stroko, ki v današnjem času doživlja nesluten razvoj.
Rodil se je v Gorici in bil zaznamovan tudi s krajem rojstva. Skrb za rojake v sosednjih državah Italiji in Avstriji, kjer je slovenski živelj manjšina, je bila pogosto tema njegovih živahnih razpravljanj. Že v mladosti se je zanimal za vreme in njegove fizikalne osnove, v kar ga je vpeljal njegov oče in kar ga je potem spremljalo vse življenje. Diplomiral je iz matematike in doktoriral iz fizikalnih ved na Univerzi v Ljubljani. Prav matematično fizikalno znanje in ljubezen do opazovanja vremena in meteorologije sta mu omogočila, da je bil zelo uspešen pri svojem delu. Poskušal se je v številnih vejah meteorologije. Pripravil je številne nove obrazce, ki so še dandanes v rabi v operativni službi. Ukvarjal se je tudi s konstrukcijo meteoroloških instrumentov. Pod njegovim vodstvom so na institutu izdelali instrument za merjenje smeri in hitrosti vetra.
Kot teoretično dobro podkovanega strokovnjaka so ga kmalu po koncu druge svetovne vojne poklicali v Beograd v na novo ustanovljeni Zvezni hidrometeorološki zavod. Tam je služboval na raznih vodilnih mestih v letih 1947 – 1956 in sodeloval pri ustanavljanju srednje hidrometeorološke šole, na kateri je predaval razne teoretične meteorološke predmete.
Že leta 1956 je bil izvoljen za izrednega in kasneje rednega profesorja na Prirodoslovno matematični fakulteti v Beogradu, kjer je delal vse do upokojitve leta 1978. Na njegovo pobudo so tam ustanovili tudi Institut za meteorologiju. Za časa njegovega vodenja se je ta izredno razvil, saj je prof. Čadež zelo skrbel skrbel za razvoj kadrov. Bil je mentor mnogim doktorantom meteorologije na področju nekdanje Jugoslavije. Tudi dva slovenska profesorja – dr. Zdravko Petkovšek in dr. Andrej Hočevar – sedaj oba že v pokoju, sta doktorirala pod njegovim mentorstvom. Posebno uspešni so njegovi bivši sodelavci z inštituta v Beogradu, saj numerične modele, ki so jih razvili oni in njihovi nasledniki, še danes operativno poganjajo v številnih svetovnih meteoroloških centrih, vključujoč državno meteorološko službo Združenih držav Amerike.
Doma in v tujini je objavil več kot sto znanstvenih in strokovnih del predvsem iz dinamične meteorologije, termodinamike in dinamike. Tudi v prvi številki Meteorološkega zbornika, ki ga je izdalo Društvo meteorologov Slovenije, je objavil enega od svojih številnih člankov. Kot uveljavljen znanstvenik je bil član uredniških odborov vrste tujih revij.
Napisal je več učbenikov, med njimi „Uvod u dinamičku meteorologiju (1959)“, prvi tovrstni univerzitetni učbenik v Jugoslaviji in druge, ki so doživeli številne ponatise.
Po vrnitvi v Republiko Slovenijo iz Srbije, kjer je doživljal vse peripetije vojne, je še v zadnjih letih svojega življenja v okviru Slovenskega meteorološkega društva poročal o svojem raziskovalnem delu. Za zasluge pri razvoju meteorologije v Jugoslaviji ga je Srbsko meteorološko društvo imenovalo za častnega člana. V letu 2007 pa mu je Slovensko meteorološko društvo podelilo nagrado za življensko delo na področju meteorologije in s tem povezano častno članstvo tudi tega društva.
Prof. Marjan Čadež je bil po drugi svetovni vojni vodilni znanstvenik na področju meteorologije v tedanji Jugoslaviji. Odlikovalo ga je temeljito fizikalno in matematično znanje, ki je bilo v stroki novost, ki je omogočala napredek. Poleg njegovega znanja so ga odlikovale številne etične vrednote, pokončnost, ko je šlo za stroko, in človeška toplina.
Prof. dr. Andrej Hočevar
