INTERVJU dr. Gregor SKOK

Tvoja fotografija je med tremi najboljšimi fotografijami oblakov na natečaju »Oblaki nad Slovenijo«. Leta 2002 si diplomiral iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in se kmalu zaposlil na Katedri za meteorologijo. Najprej si bil zaposlen v okviru projekta pozneje pa kot asistent in si vodil vaje pri številnih meteoroloških predmetih. Iz meteorologije si doktoriral leta 2009 in leta 2014 postal docent. Trenutno predavaš meteorološke predmete na petih fakultetah Univerze v Ljubljani. Kdaj te je začelo zanimati vreme in kdaj si se odločil, da boš poklicno izobraževal nove rodove meteorologov?

Za študij meteorologije sem se odločil pri vpisu na fakulteto. Že prej sem vedel, da me zanimajo naravoslovne vede, predvsem fizika, ob prihodu na Fakulteto za matematiko in fiziko pa sem se odločil za študij meteorologije. Čeprav prej z meteorologijo nisem imel izkušenj, se mi je področje zdelo zanimivo, hkrati pa sem ugotovil, da me druga področja fizike manj privlačijo. Razlog je, da so vremenski pojavi veliki in jih lahko vsakodnevno opazuješ in neposredno občutiš – za razliko od npr. preučevanja osnovnih delcev, ki jih ne moreš neposredno videti.

Kako bogata je tvoja zbirka fotografij na temo vremena? Je fotografiranje vremenskih pojavov poseben izziv?

Moja zbirka vremenskih fotografij je majhna. Slike nastajajo predvsem, tako da fotografiram kakšen zanimiv vremenski pojav, ki ga slučajno opazim, seveda če imam pri roki fotografski aparat. Fotografija, ki je bila izbrana na natečaju, je nastala, ko sem neko jutro ob sončnem vzhodu skozi okno opazil lep oblak nenavadne oblike. Iz omare sem vzel fotoaparat, stopil na balkon in posnel fotografijo – to je vse.

Kakšno vlogo ima vreme v tvojem vsakdanu?

Z vremenom se vsakodnevno ukvarjam v okviru mojega dela. Sem visokošolski učitelj in študentom na različnih fakultetah univerze v Ljubljani predavam o meteorologiji. Pri tem se trudim, da bi študentje razumeli fizikalne vzroke za dogajanje v ozračju, saj je takšno razumevanje bistveno za pravilno razumevanje pomembnih tem kot so npr. podnebne spremembe. Poleg pedagoškega dela opravljam tudi raziskovalno delo, katerega končni rezultat je povezan z napredkom v napovedi vremena, analizi ekstremnih dogodkov, itd..

Gregor Skok pri pregledu dežemera samodejne meteorološke postaje na fakulteti za matematiko in fiziko, foto: osebni arhiv

Kako pomembna je meteorologija za družbo? Kakšen je tvoj pogled na meteorologijo kot znanost?

Meteorologija je zelo pomemba za družbo, saj ima dogajanje v ozračju velik vpliv na Zemljo in življenje na njej. Značilen primer je vremenska napoved, ki ima veliko ekonomsko vrednost. Drug primer je preučevanje podnebnih sprememb, ki se trenutno dogajajo na našem planetu, in se jim bomo morali ljudje prilagoditi. Znanstveni napredek na teh (npr. bolj natančna vremenska napoved) in drugih področjih meteorologije ima velik potencial, da pozitivno vpliva na družbo.

Komu bi priporočil študij meteorologije?

Študij meteorologije priporočam vsem, ki jih zanimajo naravoslovne vede in bi jim bilo všeč ukvarjati se z vremenom. Področje meteorologije ima številna pod-področja; od napovedi vremena, klimatologije, agrometeorologije, onesnaženja in širjenja škodljivih snovi, do skrbi za meteorološka opazovanja, uporabe satelitskih meritev in dela na letališču. Delo meteorologa je tako precej raznoliko in ponuja veliko izzivov.

Intervju je pripravila Tanja Cegnar.