26. – 27. september 2009 : Skupen izlet članov slovenskega in hrvaškega meteorološkega društva na Zavižan



Udeleženci izleta iz Hrvaške:

Oba dneva: Amela Jeričević, Zvone Jeričević, Dino Jeričević, Marin Jeričević, Čedo Branković, Nada Branković, Milan Sijerković, Lidija Sijerković, Darko Vranek, Kruno Drvar, Zlatica Gliha, Vesna Levar, Ruža Gapit, Karmela Caušić, Davor Caušić, Katarina Smacelj

Sobota (iz Pule): Ivan Ljuština, Dragica Ljuština, Nada Brajković, Darko Brajković, Delia Sverko, Aldo Sverko, Jadranka Jakovljev, Andrej Jakovljev

Nedelja (iz Krka): Renata Sokol, Jadran Jurković, Drago Jud s soprogo


Udeleženci izleta iz Slovenije:


Oba dneva: Zalika Črepinšek, Miha Demšar, Vera Engelman, Dušan Hrček, Metod Koželj, Janez Markošek, Tajda Mekinda Majaron, Janko Mesec z boljšo polovico, Gaber Pesjak, Jožef Roškar, Iztok Sinjur, Hilda Solomun, Jasna Vehovar, Andrej Velkavrh, Gregor Vertačnik, Zorko Vičar, Boris Zupančič


V meglenem ljubljanskem jutru smo se zbrali pred agencijo za okolje in se z več avtomobili odpeljali proti morju. Kmalu nas je pozdravilo sonce, v Senju pa še »olujna bura«, kot se za to mestece spodobi. Tam smo se sestali s hrvaškimi kolegi, ki so nas pogostili s pijačo v bližnji kavarni, nato pa smo se v konvoju, sledeč njihovemu avtobusu, odpeljali v osrčje narodnega parka Severni Velebit, na Zavižan, predvsem obiskat najvišjo hrvaško meteorološko postajo. Tudi tu je veter kazal vso svojo moč, kar pa nas ni prestrašilo, da ne bi po dobrodošlici in kosilu v različnih zasedbah osvajali okoliških vrhov: Veliki Zavižan, Balinovac, Velika Kosa in Vučjak so klonili eden za drugim. Sprehodili smo se tudi skozi lepo urejen botanični vrt, kjer pa je žal že vse odcvetelo, le rdeči plodovi jerebike so popestrili pogled na gozd, obilje sladkih borovnic in malo bolj trpkih brusnic pa naš jedilnik.


Proti večeru, ko smo se vsi znova zbrali pred kočo, nam je opazovalec in oskrbnik koče g. Ante Vukušić hkrati, razkazal meteorološko postajo – opazovalni prostor, katerega posebnost je bila prav gotovo zlata ribica, ki je veselo plavala v kalni vodi posode A. Po čudovitem sončnem zahodu sta nas tema in mraz pregnala v kočo, kjer smo ob topli lončeni peči s pesmijo in šalami preživeli prijeten večer.


Ponoči je veter oslabel in pozdravilo nas je sicer mrzlo jutro, ki pa je obetalo lep dan. Po znameniti Premužićevi stezi smo se podali do dve uri oddaljene Rossijeve kolibe. Vso pot so nas table ob poti poučevale o naravnih in drugačnih posebnostih, o lepoti, ki nas je obdajala, pa največ povedo slike v fotogaleriji. Nekaterim je bil izlet prekratek in so ga še malo podaljšali, spet drugi so si ga malo olajšali in se kos poti peljali z avtobusom. Obljubljeno kosilo s pečeno jagnjetino pa nas je znova vse zbralo pri koči na Zavižanu. Po kosilu smo siti in prijetno utrujeni še malo posedeli pred kočo in uživali tople jesenske žarke, preden smo se podali na štiriurno vožnjo domov.


S hrvaškimi kolegi smo se poslovili v upanju, da se spomladi znova snidemo nekje v Sloveniji.


Izbor slik in spremno besedilo: Tajda

Fotografije v fotogaleriji so prispevali: Andrej, Boris, Janez, Zalika in Zorko